V Sloveniji na odlagališčih še vedno pristane okoli 60 % komunalnih odpadkov, kar je najslabši način ravnanja z njimi. Sežigalnice so na videz hitra in enostavna rešitev naših težav s prenapolnjenimi odlagališči, vendar številni primeri ter upoštevanje prihodnjih gospodarskih trendov kažejo, da je njihova izgradnja škodljiva, nepotrebna in ekonomsko neupravičena, opozarjajo v Društvu Ekologi brez meja. Dodajajo, da obstajajo dobro preizkušene, učinkovite in donosne rešitve problematike odpadkov, ki lahko hkrati ustvarijo nova delovna mesta.
V današnjih razmerah še velja, da 20 % odpadkov ni mogoče ponovno uporabiti, že v kratkem pa se bo količina tovrstnih odpadkov drastično zmanjšala. Sežigalnice, ki se gradijo za več desetletij, pa za rentabilno poslovanje potrebujejo ogromne in stalne količine odpadkov, ki jih v Sloveniji ne bo dovolj. Kot primer Ekologi brez meja navajajo Švedsko, kjer so zaradi lobiranja domačega podjetja, ki proizvaja naprave za sežig, v preteklosti zgradili veliko sežigalnic, danes pa zaradi vedno večjega ločevanja in ozaveščenosti ljudi odpadke za sežig uvažajo iz tujine.
S sežigom mešanih odpadkov proizvedemo 3-krat do 5-krat manj energije, kot bi je privarčevali, če bi odpadke reciklirali, poleg tega pa predelava in ponovna uporaba ustvarita 10-krat več lokalnih zelenih delovnih mest, kot bi jih sama sežigalnica. Evropska komisija je npr. ocenila, da bi lahko do leta 2020 v EU ustvarili več kot 400.000 novih delovnih mest, povezanih s predelavo odpadkov.
Lokalne skupnosti po vsem svetu se sežigalnicam upirajo zaradi tudi emisij zdravju nevarnih plinov. Načrtovana lokacija sežigalnic je v Ljubljani ali Mariboru, a zoper obe mesti je EU leta 2010 zaradi prekomerno onesnaženega vložila tožbo proti Sloveniji. V Ljubljani namreč že danes zaradi onesnaženega zraka umre okoli 150 meščanov na leto, opozarjajo Ekologi brez meja.
»Sežigalnice torej ne rešujejo naših trenutnih problemov z odpadki, ustvarjajo pa nove težave, ekonomsko škodo in zamujene priložnosti«, zaključujejo Ekologi brez meja, ki pozivajo k zmanjševanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in predelavi, »s katerimi bomo postavili temelje za skupnost brez odpadkov (koncept zero waste)«.
V Sloveniji na odlagališčih še vedno pristane okoli 60 % komunalnih odpadkov, kar je najslabši način ravnanja z njimi. Sežigalnice so na videz hitra in enostavna rešitev naših težav s prenapolnjenimi odlagališči, vendar številni primeri ter upoštevanje prihodnjih gospodarskih trendov kažejo, da je njihova izgradnja škodljiva, nepotrebna in ekonomsko neupravičena, opozarjajo v Društvu Ekologi brez meja. Dodajajo, da obstajajo dobro preizkušene, učinkovite in donosne rešitve problematike odpadkov, ki lahko hkrati ustvarijo nova delovna mesta.
