Ponekod in včasih se pojavljajo zaskrbljena in tudi jezna stališča, da smo ljudje programirani kloni. In nekateri preprosto ne sprejemajo zatečene lastne situacije v kontekstu celovitosti 'Vsega kar je'. Lahko bi vsaj privzeli načelo brezgrajnega bojevnika po Castanedi in si olajšali ter povzdignili smisel življenja.
Menda, da nismo svobodni in morali bi se znebiti te programirane utesnjenosti. Ljudje bi protestirali proti domnevno človeštvu vsiljenim programom. Ja koliko ljudi za božjo voljo pa je ob vsem tem newage protestniškem vzdušju pripravljeno na to, da bi si začeli sami kreirati svoj 'program' in sami sebe usmerjati, nadzorovati, kontrolirati, voditi ? Zanemarljivo malo na žalost.
Najbolj zaupam samoprogramiranju in vodenju samega sebe, pri čemer sem se pripravljen hvaležno učiti 'programerskih znanj' praktično od vsakega, saj smo vendar vsi taki ali drugačni 'kloni' neke matrike, kalupa. Ta pa je seveda neizpodbtno 'izdelek' Inteligence 'Vsega kar je'. Zanesljivo Enega ni možno klonirati, saj je vendar Eden in brezmejno vseobsegajoč. In če je ta Edini razmnožil nekaj več določenih vrst celic, kakršna je naprimer človeški mikrokozmos, in ta je ustvarjen 'po Božji podobi', torej po Enemu, ali po 'Vsemu, kar je', potem pa je res vse v najlepšem redu. Ampak kristjani pač tudi ne razumemo multisporočilnosti razpetja, medtem, ko topo malikujemo strohnjen lesen križ...... tako je dokler smo celice na začetku rasti....Ja, v bistvu je morda celo nespoštljivo govoriti o kloniranju ,,,, in morda ....V času Kristusa Alah še ni obstajal, kaj šele Alah akbar, razen v vsporednih svetovih.
Vsporedno s temi zgoraj omenjenimi 'osvobodilnimi' mentalnimi agitacijami pa poteka tudi ostra bitka vsakega z vsemi in vseh z vsakim za resnico. Tudi sam sem se včasih mentalno 'kruto' boril za svojo (domnevno) resnico. Še vse prevečkrat me ta impulz zagrabi. Ampak počasi prihaja na plano tudi v moji zavesti, da obstaja veliko vsporednih 'resnic', oziroma realnosti (po kvantni teoriji), kot tudi dejstvo, da je vsaka 'resnica' programirana. Brez programa sta samo dva pola: bela svetloba in črna tema (po Matrix-u pač)...... Torej bi razmišljanje o programiranih resnicah zase priredil tako, da se nam skozi čas' nalagajo različni programi, s tem pa tudi 'resnice'. Zelo veliki množici ljudi so se žal naložili anahronistični programi nasilja, medsebojnega izključevanja, uničevanja in samouničevanja.
Programi in iz njih izhajajoče 'resnice' opredeljujejo našo vsakokratno mikrokozmično realnost. In Pot nekega mehurčka zavesti je samo spreminjanje trenutne mikrokozmične realnosti. Eden od načinov domnevno 'boguvšečnega' (samo)programiranja je recimo psihomentalna kibernetika o kateri sem večkrat pisal. To samousmerjevalno vodenje in samoprogramiranje na temeljih psihomentalne kibernetike je domnevno vspenjajoče in uravnovešeno. To bi po mojem mnenju moralo pomeniti uspešno prizadevanje za usklajevanje z glavnim tokom Življenja, z Virom svetlobe (Zavesti), itd. Sicer pa je tudi tema ena od 'resnic'. In 'resnica' je tudi, da sami izbiramo in da ne znamo dobro izbirati in da tudi nočemo vedno dobro izbirati. Ampak tudi vsak rezultat slabe izbire, kot tudi slaba izbira sama sta 'resnici' v množici vsporednih (potencialnih možnih) 'resnic' (možnosti). Seveda pa imajo različne vsporedne realnosti ('resnice') različno velike možnosti, da se manifestirajo, pa zato niso nič manj resnične, le manj verjetno bodo 'prikazane'.
Merkaba je kristalinsko 'vozilo' zavesti, ki se postopno gradi skozi inkarnacije. Od tega je tudi odvisna naša dojemljivost za različne vidike resnic. Morda pomeni višja zavest tudi vključitev večjega nabora (vsporednih) potencialnih resnic. Izgrajena Merkaba naj bi menda omogočala tudi potovanje in prehajanje med različnimi vsporednimi svetovi…..
Resnice in neresnice ponavadi povezujemo z določenimi zgodbami. In človek sčasoma sprevidi tudi to, da ima lahko vsaka zgodba mnogo različnih vidikov. Naprimer, če gledam iz svojega običajnega stanja vidim, mislim in čutim eno, če pa si splezam na glavo ali dam svoj ego v neobstajanje (Kinslow) potem je zgodba videti čisto drugačna. In če se postavim v vlogo (vživim) v neko drugo osebo potem se mi odpre neka tretja, pa četrta , pa peta zgodba.
Slej ko prej se vsak sooči z vprašljivo verodostojnostjo trditev, ki prihajajo od domnevno nezmotljivih in zaupanja vrednih oseb in virov. Ja, ta problem ima tudi veliko vidikov. Eden od njih (ampak samo eden) je tudi, da oseba pojma nima kaj govori, ali pa namerno laže. Kaj pa če laž promoviramo za vsporedno kvantno realnost in zakaj tega ne bi mogli storiti ? Nobene od večih možnih vsporednih realnosti ne moremo zanikati, tudi, če se nikdar ne bo zgodila. Lahko 'prijavimo' karkoli, četudi samo v mislih in tisti moment je to naša potencialna vsporedna kvantna realnost. In prav enako domnevam, da velja za Potemkinovo vas in Potemkina samega, kakor tudi za množico takih in drugačnih 'Potemkinov'.
Vsi iskalci in vladarji večne resnice, kaj smo našli in kaj lahko zaključimo ? Ali obstaja absolutna resnica ? Pokojni mojster Sri Chinmoy je učil med drugim tudi to, da je resnica vedno končna zmagovalka. Najbrž je res, samo katera in kakšna resnica je to ? Malo razmišljanja za odgovor na to vprašanje sem podal zgoraj.
Ja, res 'Vse kar je' je brezmejno v vseh pogledih in naši mali egiči to celoto ne morejo zajeti. Lahko samo ustvarjajo in dodajajo množico vsporednih realnosti – beri konstruktov po običajni terminologiji. Ampak je tudi stališče in definicija glede konstrukta samega samo še en konstrukt več, ali pa nova kvantna realnost ?
Ponekod in včasih se pojavljajo zaskrbljena in tudi jezna stališča, da smo ljudje programirani kloni. In nekateri preprosto ne sprejemajo zatečene lastne situacije v kontekstu celovitosti 'Vsega kar je'. Lahko bi vsaj privzeli načelo brezgrajnega bojevnika po Castanedi in si olajšali ter povzdignili smisel življenja.
