Ponekod in včasih se pojavljajo zaskrbljena in tudi jezna stališča, da smo ljudje programirani kloni. In nekateri preprosto ne sprejemajo zatečene lastne situacije v kontekstu celovitosti 'Vsega kar je'. Lahko bi vsaj privzeli načelo brezgrajnega bojevnika po Castanedi in si olajšali ter povzdignili smisel življenja.
Menda, da nismo svobodni in morali bi se znebiti te programirane utesnjenosti. Ljudje bi protestirali proti domnevno človeštvu vsiljenim programom. Ja koliko ljudi za božjo voljo pa je ob vsem tem newage protestniškem vzdušju pripravljeno na to, da bi si začeli sami kreirati svoj 'program' in sami sebe usmerjati, nadzorovati, kontrolirati, voditi ? Zanemarljivo malo na žalost.
Najbolj zaupam samoprogramiranju in vodenju samega sebe, pri čemer sem se pripravljen hvaležno učiti 'programerskih znanj' praktično od vsakega, saj smo vendar vsi taki ali drugačni 'kloni' neke matrike, kalupa. Ta pa je seveda neizpodbtno 'izdelek' Inteligence 'Vsega kar je'. Zanesljivo Enega ni možno klonirati, saj je vendar Eden in brezmejno vseobsegajoč. In če je ta Edini razmnožil nekaj več določenih vrst celic, kakršna je naprimer človeški mikrokozmos, in ta je ustvarjen 'po Božji podobi', torej po Enemu, ali po 'Vsemu, kar je', potem pa je res vse v najlepšem redu. Ampak kristjani pač tudi ne razumemo multisporočilnosti razpetja, medtem, ko topo malikujemo strohnjen lesen križ...... tako je dokler smo celice na začetku rasti....Ja, v bistvu je morda celo nespoštljivo govoriti o kloniranju ,,,, in morda ....V času Kristusa Alah še ni obstajal, kaj šele Alah akbar, razen v vsporednih svetovih.
Vsporedno s temi zgoraj omenjenimi 'osvobodilnimi' mentalnimi agitacijami pa poteka tudi ostra bitka vsakega z vsemi in vseh z vsakim za resnico. Tudi sam sem se včasih mentalno 'kruto' boril za svojo (domnevno) resnico. Še vse prevečkrat me ta impulz zagrabi. Ampak počasi prihaja na plano tudi v moji zavesti, da obstaja veliko vsporednih 'resnic', oziroma realnosti (po kvantni teoriji), kot tudi dejstvo, da je vsaka 'resnica' programirana. Brez programa sta samo dva pola: bela svetloba in črna tema (po Matrix-u pač)...... Torej bi razmišljanje o programiranih resnicah zase priredil tako, da se nam skozi čas' nalagajo različni programi, s tem pa tudi 'resnice'. Zelo veliki množici ljudi so se žal naložili anahronistični programi nasilja, medsebojnega izključevanja, uničevanja in samouničevanja.
Programi in iz njih izhajajoče 'resnice' opredeljujejo našo vsakokratno mikrokozmično realnost. In Pot nekega mehurčka zavesti je samo spreminjanje trenutne mikrokozmične realnosti. Eden od načinov domnevno 'boguvšečnega' (samo)programiranja je recimo psihomentalna kibernetika o kateri sem večkrat pisal. To samousmerjevalno vodenje in samoprogramiranje na temeljih psihomentalne kibernetike je domnevno vspenjajoče in uravnovešeno. To bi po mojem mnenju moralo pomeniti uspešno prizadevanje za usklajevanje z glavnim tokom Življenja, z Virom svetlobe (Zavesti), itd. Sicer pa je tudi tema ena od 'resnic'. In 'resnica' je tudi, da sami izbiramo in da ne znamo dobro izbirati in da tudi nočemo vedno dobro izbirati. Ampak tudi vsak rezultat slabe izbire, kot tudi slaba izbira sama sta 'resnici' v množici vsporednih (potencialnih možnih) 'resnic' (možnosti). Seveda pa imajo različne vsporedne realnosti ('resnice') različno velike možnosti, da se manifestirajo, pa zato niso nič manj resnične, le manj verjetno bodo 'prikazane'.
Merkaba je kristalinsko 'vozilo' zavesti, ki se postopno gradi skozi inkarnacije. Od tega je tudi odvisna naša dojemljivost za različne vidike resnic. Morda pomeni višja zavest tudi vključitev večjega nabora (vsporednih) potencialnih resnic. Izgrajena Merkaba naj bi menda omogočala tudi potovanje in prehajanje med različnimi vsporednimi svetovi…..
Resnice in neresnice ponavadi povezujemo z določenimi zgodbami. In človek sčasoma sprevidi tudi to, da ima lahko vsaka zgodba mnogo različnih vidikov. Naprimer, če gledam iz svojega običajnega stanja vidim, mislim in čutim eno, če pa si splezam na glavo ali dam svoj ego v neobstajanje (Kinslow) potem je zgodba videti čisto drugačna. In če se postavim v vlogo (vživim) v neko drugo osebo potem se mi odpre neka tretja, pa četrta , pa peta zgodba.
Slej ko prej se vsak sooči z vprašljivo verodostojnostjo trditev, ki prihajajo od domnevno nezmotljivih in zaupanja vrednih oseb in virov. Ja, ta problem ima tudi veliko vidikov. Eden od njih (ampak samo eden) je tudi, da oseba pojma nima kaj govori, ali pa namerno laže. Kaj pa če laž promoviramo za vsporedno kvantno realnost in zakaj tega ne bi mogli storiti ? Nobene od večih možnih vsporednih realnosti ne moremo zanikati, tudi, če se nikdar ne bo zgodila. Lahko 'prijavimo' karkoli, četudi samo v mislih in tisti moment je to naša potencialna vsporedna kvantna realnost. In prav enako domnevam, da velja za Potemkinovo vas in Potemkina samega, kakor tudi za množico takih in drugačnih 'Potemkinov'.
Vsi iskalci in vladarji večne resnice, kaj smo našli in kaj lahko zaključimo ? Ali obstaja absolutna resnica ? Pokojni mojster Sri Chinmoy je učil med drugim tudi to, da je resnica vedno končna zmagovalka. Najbrž je res, samo katera in kakšna resnica je to ? Malo razmišljanja za odgovor na to vprašanje sem podal zgoraj.
Ja, res 'Vse kar je' je brezmejno v vseh pogledih in naši mali egiči to celoto ne morejo zajeti. Lahko samo ustvarjajo in dodajajo množico vsporednih realnosti – beri konstruktov po običajni terminologiji. Ampak je tudi stališče in definicija glede konstrukta samega samo še en konstrukt več, ali pa nova kvantna realnost ? |
Resnica o resnici
Prispeval/a: Yoda dne torek, 9. junij 2015 @ 14:10 CEST
Kristusove besede so bile menda:«Jaz sem pot, življenje in resnica.« Tu se je treba ustaviti v običajni rutinirani obravnavi enega od ključnih sporočil velikega Uitelja izpred dveh tisočletij. Vsekakor je bila Kristusova Resnica nekaj onkraj dojemanja človeka običajne pameti in stanja zavesti. Kakšna je torej ta resnica ? Poskušal bom skicirati in ubesediti svojo zelo nepopolno predstavo o tem. To mora biti vsekakor popolna resnica o 'Vsem kar je', torej Resnica o popolnosti, enosti vsega, brezmejnosti, večnosti. Tako popolno Resnico pa ne zmore vključevati nobena omejena individualna zavest. Drugače rečeno to pomeni, da nobena individualna 'resnica' ne more biti primerljiva Resnici 'Vsega kar je'. Je pa vsaka individualna resnica tudi majhen delček Resnice 'Vsega kar je'.
Moj učitelj mi je nekoč na vprašanje o možnih drugačnih vsporednih realnostih življenja Jezusa iz Nazareta odvrnil, da ni špekulacij o Jezusovem telesu. V bistvu pa me pri tem vprašanju Jezusovo telo v banalnem fizičnem smislu niti ne zanima. Zanima pa me kot sporočilni simbol. Zato to vprašanje možnih vsporednih kvantnih realnostih o Jezusu Kristusu pri meni ostaja še naprej odprto ob vsem spoštovanju verskih čustev Kristjanov, itd. Na tem mestu bi tudi spomnil, da v grščini beseda 'kristos' pomeni svetlobo, ki prihaja od zgoraj. Morda v tem kontekstu lahko govorimo o 'nadrejenih' in 'podrejenih' resnicah, oziroma bolj običajno o višjih in nižjih resnicah. Pri tem gre morda bolj za vprašanje večje in manjše popolnosti oziroma celovitosti.
Nek ezoterik, s katerim sem bil svoje dni v privatno – poslovnem odnosu je ob svetopisemski tematiki presenetljivo kategorično 'prijavil' Kristusovo zmoto. V kontekstu vsporednih kvantnih realnosti pa za moje pojme 'zmote' sploh ne obstajajo, pač pa obstajajo le različo velike verjetnosti posameznih 'resnic' za 'prikaz' v tej ali drugi vsporedni resničnosti. Ob tem pa še pomenljiva zanimivost glede omenjenega človeka. V nekem trenutku razgovora se mi je njegova podoba spremenila v 'vampirsko', da ne rečem 'demonsko'. Možno pojasnilo, ali domneva bi bila, da je bil (sem bil) pod vplivom njegovega demona. Manj verjetna domneva pa je, da me je poskušal 'impresionirati' s tako čudno lastno podobo s pomočjo svojih hipnotizerskih sposobnosti, o katerih ne dvomim, da jih poseduje. Ni logično, da bi se človek svoji poslovni stranki skušal prikazati v tako iznakaženi astralni podobi, oziroma prividu. Lahko pa, da sem dobil na ta način samo neko notranje opozorilo, svarilo iz astralnega sveta, ki je lahko izviralo od različnih možnih (astralnih) entitet, oziroma inteligenc. Ne glede na več možnih razlag opisanega privida je ta najverjetneje izviral iz vsporednega astralnega sveta, oziroma iz astralne realnosti, s katero se pogosteje srečujemo v sanjah, redko
pa v budni zavestii. Astralni svet je ena od stalno prisotnih zelo pomembnih vsporednih realnosti fizičnega sveta, s katero pa večinoma nimamo zavestne komunikacije. Zato sem zgoraj opisano doživetje dodal za bolj nazorno predstavo o vsporednih skritih svetovih in realnostih, ki so nadrejeni materialnemu planu, ..
Jasno je, da nas v kontekstu naše realnosti, oziroma našega sveta zanima predvsem tisto kar ima realno veliko verjetnost dogajanja, fizične realizacije, manifestacije v naši resničnosti, oziroma svetu. S tem v zvezi pa se bom obregnil ob dokaj ilustrativen primer znane hrvaške jasnovidke, ki se je večkrat pojavljala v člankih znanih slovenskih revij. V eni izmed njenih napovedi ne manjka hvalospevov na račun slovenske političarke, katere domnevne kvalitete so se izkazale za zelo vprašljive. Se je Matrica poigrala s to jasnovidko, s tisto političarko, ali s celotno javnostjo. Tudi to vprašanje ostaja pri meni odprto na vidnem mestu.
V nadaljevanju bom izvedel določeno mentalno 'štabno vajo' glede svetopisemske zgodbe o Jezusu Kristusu. V naprej se opravičujem tistim rkc vernikom, ki so morebiti obtičali na nivoju džihada in bi moje sicer čisto nedolžno razmišljanje utegnilo prizadeti njihova verska čustva, čeravno globoko spoštujem vse svetovne religije in druge duhovne tradicije. Rkc 'džihadisti' so naprimer tisti, ki trgajo plakate za jogo in so tudi sicer sovražni do vsake drugačne duhovne tradicije, čeravno je lahko tisočletja starejša od njihove.
Moj edini namen je samo pokazati da fizično dokazljiva dejstva niso nujna za programiranje bodisi individualne, bodisi kolektivne zavesti v smislu ustanovitve gibanja, religije, kolektivne mentalitete. Prej je obratno tako, da taka programiranja slejkoprej prinesejo preko kvantnih mehanizmov zavesti tudi njeno fizično manifestacijo. Kaj je bistvo programiranja zavesti če ne vspostavitev določenega sistema prepričanj. Ta potem delujejo preko kvantnih zakonitosti iz podzavesti, ali iz kakih drugih višjih kristaliziranih vzorcev in soustvarjajo pojavne pa tudi nevidne svetove. In tu je hipoteza 'štabne igre' zaradi katere bi me inkvizicija pokurila na grmadi. Namen 'štabne vaje' pa je samo preveriti hipotetične možnosti zaradi širšega in globjega razumevanja.
Menim, da dejansko obstajanje svetopisemskih oseb ni bilo nujno za pojav gnostičnih prakristjanov in kasneje inštitucionalne religije. Krščanstvo, kot kolektivna zavest bi lahko bilo programirano od zgoraj tudi po drugih poteh z ali brez fizičnih oseb, ki si jih ob tem običajno predstavljamo. Materialni dokazi obstajanja zgodovinskega Jezusa iz Nazareta so problematični, pomislimo samo na Torinski prt, itd. A za Resnico, ki se je morala razširiti med ljudi ti materialni dokazi in antidokazi ne igrajo pomembne vloge. Najbrž je podobno z drugimi religijami. Po vsej verjetnosti bi 'džihadisti' katerekoli religije ubili tudi svojega preroka, če bi se živ pojavil med njimi in jih odvračal od njihove nasilne 'resnice'. Ali imamo opravka z zlonamernimi 'programskimi kodami', ki navidez posnemajo izvorne 'programe' velikih svetovnih religij, ki so po meni znanih podatkih brez izjeme nenasilne? Morda pa je vse skupaj samo del širše velike resnice ?
Dejansko bi se v tem obdobju in na tej razvojni stopnji človeštva moral naložiti 'program' bratstva, sodelovanja, miru, ljubezni in enotne kolektivne zavesti vseh ljudi na planetu Zemlja. Zakaj se stvari odvijajo po negativnih scenarijih ni jasno. Po drugi strani pa je tudi iskanje 'sabotaže', 'zarote' in podobnih vzrokov za neko manj zaželeno in manj prijetno realnost neka vrsta 'Rambo' miselnosti, primerne za v Potočko zijalko.
Kolektivi, kjer člani 'gledajo v isto smer' na ta način programirajo kolektivne resnice z večjo verjetnostjo manifestacije, to je z večjo možnostjo prehoda iz latentnega stanja (vsporedne resnice) v manifestirano stanje neke stvarnosti, sveta, poti, itd. S tem se spreminja makrorealnost, svet v katerem živimo. Lahko razumemo da posameznik s svojo individualno in neusklajeno resnico ne more dosti vplivati na makrorealnost. Imamo relacijo mikrokozmične in makrokozmične realnosti, matrike, itd.
Poglejmo za konec še nekatere evidentne spremembe pojmovnega izražanja večnih resnic. Ti prehodi ali pojmovne migracije so postopni in često jih zato sploh ne opazimo. Izpostavil bi recimo pojma magika na eni strani in kvantni učinki zavesti na drugi strani. Oba izraza v bistvu predstavljata samo kažipot umu, zavesti kako spremeniti stvarnost, prirejena pa sta mentaliteti človeštva iz različnih obdobij. V svojem najglobjem bistvu sta simbola skrivnosti nepojmljivega 'Vse kar je'. Zanimiv je tudi pojmovno eekvivalenten par duh (ezoterična kategorija) in eter (neafirmirana fizikalna kategorija). Ustrezajo mu še nekateri drugi pojmi, kot je naprimer (po)polnost niča (matematika), brezmejno vse (kabala). Zavest povezujemo s svetlobo, emanacijo in opazovalcem, opaženo s spoznanjem (kvantne troedinosti) in opazovano z 'objektom', oziroma etrom. Kaj je že zavest, zavedanje ? Ali lahko kaj povemo o tem brez vključitve religioznega pojma troedinosti, ali pa kvantno – fizikalne interpretacije eksperimenta, kjer je opazovalec (merilec) soudeleženec, ali sokreator rezultata eksperimenta…..
Resnica o resnici
Prispeval/a: budabreztruda dne torek, 9. junij 2015 @ 18:45 CEST
jej, pij in kavsaj, za resnico se ne ravsaj!
Resnica o resnici
Prispeval/a: Yoda dne sreda, 10. junij 2015 @ 09:14 CEST
Resnica o resnici
Prispeval/a: Yoda dne sreda, 10. junij 2015 @ 12:17 CEST
Ampak najprej pa te prosim še za latinski prevod domnevne Maucetungove modrosti. da je 'vse sranje razen scanja'. Gotovo jo poznaš in jo občuduješ.
V članku pa sem imel v mislih predvsem rdečo nit: 'No nobis domine, no nobis, sed nomini tuo da glorijam.' Morebiten popravek dobrodošel.
Resnica o resnici- za Yoda
Prispeval/a: budabreztruda dne sobota, 13. junij 2015 @ 11:32 CEST
O latinščini nimam pojma.
Latinski pregovor sem skopiral, da sem bil videt bolj pameten.
Resnica o resnici
Prispeval/a: Yoda dne ponedeljek, 15. junij 2015 @ 13:47 CEST
Potrebno je razumeti da je v ozadju karme princip ravnovesja, ki je princip Vsega kar je. Ravnovesje je Duhica sam(a) - eter, akaša, univerzalna enačba 0 (ničle), itd. Dvomim v možnot neuravnoteženih sprememb. Take spremembe bi pomenile tudi neobstajanje karme.
Preseganje dualnosti to pa je imperativ Enosti. Lahko se ga tudi doživi, ampak ne v racionalnem umu, vsaj v takem, kot ga imamo na tej stopnji.
https://odstiranjasi.wordpress.com/2014/03/02/zakaj-nisem-vec-delavec-luci/
https://odstiranjasi.wordpress.com/2014/03/10/povejte-gospodarjem-karme-da-ste-neodvisni-suvereni-nisem-vec-delavec-luci-2-del-2/
Resnica o resnici
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 16. junij 2015 @ 21:50 CEST
Z vso ljubeznijo.
Mirko
Resnica o resnici
Prispeval/a: Yoda dne ponedeljek, 3. avgust 2015 @ 13:24 CEST
V povezavi z resnico lahko govorimo tudi o laži in kdo laže, kdo pa ne. Situacija je glede tega vprašanja slabša od pričakovane, četudi govorimo samo o dogovorjenih resnicah, oziroma konvencijah. Torej celo za področje relativnih trenutno in splošno afirmiranih, sprejetih ter dogovorjenih resnic velja da smo vsi lažnivci. Huda trditev, ki pa jo bom pokazal na preprostem primeru samoprevar, ki jim botruje zlasti vpliv podzavesti in pa naše varljivo zaznavanje. Torej v kolikor privzamemo, da tudi laž samemu sebi (zavedna ali nezavedna) in samoprevara ustrezata kriteriju lažnivca potem res 'nimamo za burek' kadar govorimo o tujih lažeh. Saj je tudi čistost naših resnic omejena s prej omenjenimi samoprevarami ter napakami tako v zaznavanju, kot v nepristranskosti opazovanja in v skritih napačnih vzorcih podzavesti. To vse skupaj se v največji meri tiče razvitosti našega zavedanja. In ta je bolj, ali manj nepopolna. In tako se moramo sprijazniti z okoliščino, da smo pač vsi večji ali manjši lažnivci.
Resnica o resnici
Prispeval/a: stojči dne torek, 4. avgust 2015 @ 10:55 CEST
da če jo v sebi ne čutiš,
lahko o njej samo flancaš
Stoyan Svet
---
stoychi
Resnica o resnici
Prispeval/a: Yoda dne ponedeljek, 31. avgust 2015 @ 11:11 CEST
Racionalizacija je ena od najpogosteje uporabljenih prevar in samoprevar. To je tudi ena od večjih ovir pri iskanju resnice. Psihološka racionalizacija pomeni, da človek ustvari mentalni konstrukt dvomljive verodostojnosti in pristnosti, da bi sebe, ali neželen dogodek predstavil sebi in drugim v bolj (samo)všečni in pozitivni luči. Ali smo torej vsi lažnivci tudi zaradi tega ? Za ponazoritev te 'kode', ki jo ima po vsej verjetnosti naloženo večina od nas navajam tri značilne, meni znane primere. A) Človek zboli za rakom. Ljudje, ki mu naj bi bili blizu zaključijo, da je bolezen najbrž izmišljena, itak pa si jo je tudi zaslužil zaradi svojega napačnega ravnanja. Taka racionalizacija večini zadostuje za to, da mu obrnejo hrbet. B) Predstavnik stanovalcev je že več let seznanjen s problemom puščanja strehe zaradi česar stanovalecu zgornjega nadstropja kaplja voda v spalnico. Problem je predstavniku podan detaljno tudi v pismeni obliki skupaj s predlogom edine možne rešitve, ki pa predstavniku ni čisto po volji iz manj pomembnih razlogov. Ustrezno reševanje se tako ne izvede dokler ni povabljen k ogledu kapljajoče vode s stropa. Tedaj izjavi, da prvič sliši za ta problem. C) Domača mačka navajena stanovanja zboli. Glava(rka) družine zaključi da jo bo najbolje spustiti na prostost, da si izbori preživetje, če ji je namenjeno. O veterinarju pa nič, najbrž je mačka poginila. Tem primerom bi lahko dodali etikete (nezavedne) brezsrčnosti, sebične indolence in krutosti. Ampak je lepša etiketa iz psihologije, ki taka ravnanja opredeljuje kot psihološko racionalizacijo.
FLUIDNOST MIKROKOZMIČNE REALNOSTI
Na nek način vsporedne resnice odslikujejo tudi naša različna fizična, psihična, mentalna in duhovna stanja, ki se spreminjajo vsak trenutek in napolnjujejo našo zavest. Dinamiko zavestnih stanj lahko opredelimo tudi kot širjenje in ožanje, pa tudi dvigovanje in spuščanje zavesti skladno z vsebinskim spreminjanjem. To sem omenil na konkretnejši (šaljiv) način že v predhodnem besedilu. Tu je povzetek z drugimi besedami in drugačnim poudarkom.
RESNICA SMEROKAZOV IN SIMBOLOV
Nesmiselno je iskati eksaktno resnico naprimer v smerokazih in simbolih. Ti so pogojeni z mentalno podlago tistih, katerim so namenjeni, pa tudi z dogovori v omejenih okvirih. Podobno je s prispodobami, parabolami, basnimi. Prav tako pa je nesmiselno iskati eksaktna sporočila v umetniškem izražanju. Na nek način sta sicer do neke mere ekvivalentna pojma magika in kvantni učinki zavesti tudi smerokaza. Eden je starodaven, drugi je novodoben
PS
Resnico seveda lahko tudi čutimo v sebi, ali pa v gatah.....
Dojenček najbrž čuti, da ga tišči kakat pa o tem ne flanca, ker ne zna. Pri zdravniku pa se utegne zgoditi obširno 'flancanje' o tej temi, običajnemu pacientu sicer morda smešno 'flancanje'. Saj ni nujno, da je vse kar ne razumemo flanc, kajpada. Je pa tak poenostavljen način delanja zaključkov morda najboljši primer racionalizacije naše omejenosti. Pa če nuca, zakaj ne, sicer pa en pir pod kapo pa je tudi dobro. To je psihološka realnost racionalizacije.