Zagotovo ste v teh poletnih dneh že naleteli na reklamo Petrola za kavo na poti, v kateri si ona zjutraj zaželi kavo: ”Tisto tvojo, dragi”. No, potem on seveda steče na bencinsko, natoči dva lončka kave in ju doma prelije v navadno skodelico zase in za drago. Kje lončka končata reklama seveda ne pove.

Mogoče boste rekli da dlakocepim, a na Petrolovi spletni strani sem odkrila, da dnevno prodajo preko 15.000 takšnih kav. Preprost izračun da oceno, da letno samo to podjetje ustvari 5,5 milijona odpadnih lončkov in pokrovčkov. Kar zajeten kup.

Ker sem pripadnica vedno večje Zero Waste skupnosti, me je zanimala širša zgodba o lončkih za kavo in lotila sem se raziskovanja. Na Petrol sem poslala nekaj vprašanj o tem, če in kako se ločeno zbirajo, kako o tem obveščajo stranke in ali spodbujajo uporabo lastnih lončkov za večkratno uporabo. Odgovorili so, da sodijo v odpadno embalažo, ki jo zbirajo komunalna podjetja, pa tudi sami imajo uvedeno ločevanje. O tem, kako sporočajo v kateri zabojnik naj bi kupci lonček odvrgli, niso napisali nič. Pravijo pa, da je spodbujanje uporabe lončkov za večkratno uporabo z zelo različnimi strankami težko uveljaviti.

Še posebej, če za to ne narediš nič, oziroma z reklamo celo spodbujaš lončke za enkratno uporabo tam, kjer do sedaj sploh niso bili potrebni. To dodajam jaz.

Kakorkoli že, Petrol očitno o ravnanju z odpadki ve nekoliko več kot Atlantis Grupa, lastnica blagovne znamke kave Barcaffe, ki jo uporablja Petrol. Na podobna vprašanja so namreč odgovorili, da se lončki zbirajo v mešanih odpadkih, ker jih ni možno reciklirati. Zadnji del odgovora je točen, o tem več v nadaljevanju. Na Ministrstvu za okolje in prostor pa so nam zagotovili, da v resnici sodijo med odpadno embalažo.

Zakaj je to pomembno? Zato, ker mora tisti, ki lončke pošlje na trg za takšno uporabo kot je kava na poti, plačati embalažnino. Ta pokrije stroške recikliranja, odlaganja ali sežiga. Slednji sta za te lončke v vsakem primeru najbolj verjetni opciji. Če bi jih zakonodaja usmerjala v mešane ostanke,  plačila embalažnine ne bi bilo in bi tudi te stroške v celoti plačali mi preko položnice za odvoz odpadkov. Torej je vsaj z vidika stroškov pomembno, kam te lončke odvržete.

V čem je sploh problem? (kava zbuja)
Letno se jih na svetu proda okvirno 500 milijard. Večina je narejenih iz papirja, prevlečenega s plastiko ali samo iz plastike. Za to, da iz njega spijete kavo na poti, se porabi 200 litrov vode: za proizvodnjo lončka, pokrovčka, mleka in kave. Vsak lonček planet stane 0,11 kg CO2, pravi WWF. V Veliki Britaniji so se jih lotili bolj podrobno in ugotovili, da le eden od 400-ih konča v recikliranju.

Papir je namreč prevlečen s plastiko, da lahko zadrži vročo tekočino. Čeprav lončki zaradi papirja dajejo vtis, da so namenjeni v recikliranje, prav plastična prevleka temu ustvarja veliko oviro. Da bi sploh lahko prišli do sicer visoko kvalitetnih papirnih vlaken, jo je potrebno odstraniti, kar znajo narediti v samo nekaj reciklažnih podjetjih v Evropi. Ta reciklirajo zgolj drobec lončkov, ki jih industrija daje na trg. In četudi lonček uspe priti do papirnice, ga tam zaradi plastične folije ali drugih dodatkov ponavadi izločijo kot surovino z zelo nizko vrednostjo. Tako jih na poti od rumenega zabojnika do recikliranja večinoma izločijo in končajo na odlagališčih ali kot gorivo za sežigalnice in cementarne.

Kaj pa biorazgradljvi lončki? (kava spodbuja inovativnost)
Takšni lončki za kavo obstajajo, vendar se le redko uporabljajo. Ker so dražji in ker podjetja, ki ponujajo takšno kavo, za to niso motivirana. Zakaj pa bi bila, če je uporabnikom vseeno in če podjetja plačajo tako nizko embalažnino, da se jim to ne splača?

Po drugi strani biorazgradljivi lončki rešujejo samo manjši del problema. Ohranjajo potratno rabo virov (energije, materialov in dela) z izdelkom, ki se ga uporabi samo enkrat in nato odvrže. Poleg tega je potrebno vedeti, da biorazgradljiv material še ne pomeni, da se ga lahko tudi kompostira.

Skratka, biorazgradljivi lončki ne rešujejo problema.

Ali torej sploh obstaja rešitev? (kava vodi k hitrejšemu razmišljanju in večji pozornosti)
Papirnati lončki za kavo so še ena v vrsti ugank sodobne potrošniške družbe. Kava na poti je bistveno dražja od tiste, ki jo skuhate in spijete doma. A je njena poraba razširjena in velja za nekoliko prestižno, pa je vseeno dostopna. Daje vam vtis pomembnosti, saj v današnjem tempu pomembni nikoli nimajo časa. Ste pomembni in pijete kavo na poti. A kot pravi Guaridan, v resnici o vas pove to, da ste imeli dovolj časa, da ste se ustavili na bencinski črpalki, stopili iz avta, kupili kavo, sedli v avto in se odpeljali proti cilju. Doma kavo zagotovo skuhate hitreje.

Če v spletni brskalnik vtipkate besedno zvezo ‘lonček za kavo za na pot’, dobite ponudbo cele vrste lončkov za večkratno uporabo. Izbirate lahko med dražjimi in cenejšimi, med takimi, ki so narejeni iz stekla, kovinskimi, iz bambusa in lateksa ter plastičnimi, ki jih je na koncu mogoče reciklirati. Torej nekaj za vsak okus. In če vam je kava na poti preprosto všeč, ni nič lažjega, kot imeti tak lonček vedno s sabo v avtu.

Osveščenost uporabnikov narašča in v Veliki Britaniji so že nastale pobude, da bi lončke za kavo za enkratno uporabo obdavčili podobno, kot plastične vrečke.Zaradi pritiskov se podjetja počasi že odločajo za spodbujanje uporabe lončkov za večkratno uporabo. Starbucks recimo strankam, ki prinesejo svoj lonček, podari občuten popust. Podjetje Cosa od vsake tako prodane kave del nameni eni od nepridobitnih organizacij. Vodstvo podjetja Pret je zaposlenim sporočilo, da lahko tistemu, ki prinese svoj lonček, celo dajo brezplačno kavo.

Torej Petrol: idej za spodbujanje večkratne uporabe ne manjka, mogoče bi katero lahko celo vpletli v vašo naslednjo reklamo.

Piše: Erika Oblak

Vir: http://ebm.si/o/sl/