Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Razvoja-Slovenija-Strategija-Stagnacije

Strategija stagnacije petek, 17. november 2017 @ 13:22 CET Uporabnik: Sonce Osnutek Strategije razvoja Slovenije ne vodi v družbo blaginje in okoljske vzdržnosti  Osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030, glede katerega se je nedavno zaključila javna razprava, ne vodi v nujno potrebno preoblikovanje slovenske družbe in gospodarstva ter nas ohranja ujetnike žalostnega duha časa. Pripravljavci dokumenta so ponudili povzetek stanja, kjer prevladuje miselnost nenehne gospodarske rasti, v kateri so vsi družbeni podsistemi v vlogi podpiranja gospodarskih družb ter njihove rasti, in predlagali, da tako nadaljujemo vse do 2030. Na ta način ne bomo dosegli družbene blaginje in okoljske vzdržnosti, ki bi morala biti osrednji cilj strategije. »Neupoštevanje kritičnosti stanja, ki izhaja iz znanstvenih dognanj, še zlasti na področju podnebnih sprememb in slabšanja stanja ekosistemov ter njihovih predvidljivih družbenih posledic (zmanjšanje dostopnosti za življenje nujnih virov, prisilne migracije ipd.), zmanjšuje relevantnost osnutka Strategije razvoja Slovenije (SRS)«, menijo v Planu B za Slovenijo - mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Dvig kakovosti življenja na podlagi obstoječega modela razvoja kot osrednji razvojni cilj SRS do 2030 pomeni neodgovorno prelaganje bremena spopadanja s posledicami nevzdržnega modela proizvodnje in potrošnje na mlade in prihodnje generacije.  Četudi dokument na nekaterih mestih prepoznava potrebo po preobrazbi obstoječega gospodarskega modela, pa vendar prekomerno izpostavlja stremljenje k stalni gospodarski rasti, ki naj bi se nadaljevalo tudi v letih do 2030. Ker neskončna rast na planetu z omejenimi viri pač ni mogoča, načrtovanje nadaljevanja »business as usual« ni samo moralno nesprejemljivo, ampak tudi ni v skladu z mednarodnimi političnimi trendi, ki so s sprejetjem Pariškega podnebnega sporazuma in Ciljev trajnostnega razvoja OZN čedalje bolj usmerjene v okoljsko vzdržnost in socialno kohezijo. Preobrazba gospodarskega modela danes ni arbitrarni izziv, ampak nujni pogoj za obstoj človeške civilizacije. Strateški dokument, ki tega ne naslavlja, je nerelevanten. Andrej Gnezda je v imenu mreže Plan B za Slovenijo dejal: »Po dolgo pričakovani strategiji razvoja, ki bi Slovenijo popeljala na pot preobrazbe v nizkoogljično in trajnostno gospodarstvo in družbo, je vlada prebivalkam in prebivalcem ponudila dokument, ki zagovarja nadaljevanje obstoječega zgrešenega modela stalne rasti in nedopustnega izkoriščanja človeških in naravnih virov. To ni strategija razvoja, to je kvečjemu strategija stagnacije ali nazadovanja«.  Osrednjega cilja dviga kakovosti življenja ne bomo dosegli z znanjem in inovacijami, ki bodo - kljub njihovemu pomembnemu prispevku k razumevanju in razreševanju temeljnih družbenih in okoljskih problemov - zreducirane zgolj na funkcijo pospeševanja gospodarske rasti in produktivnosti. Ravno tako cilja ne bomo dosegli s strategijo skrivanja za relativno ugodno mednarodno primerjavo Slovenije glede stopnje tveganja revščine ob dejstvu, da je revščina v zadnjih letih v Sloveniji v izrazitem porastu ali slikanjem pozitivnih trendov glede vplivov na okolje, četudi nas do resnične okoljske trajnostnosti čaka še dolga pot. Apologija nenehne gospodarske rasti na podlagi njenega domnevnega doprinosa k blaginji in dobrobiti vseh se je izkazala za zmotno in lažno, zato je nesprejemljivo, da nam jo pripravljavci strategije ponujajo še naprej vse do leta 2030.  Kot so pripravljavci strategije (Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko) zapisali v izhodiščih, naj bi Strategija razvoja Slovenije 2030 »vključevala tudi uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda 2030)«. Zato naj Vlada predlagani osnutek strategije spremeni, tako da bo prebivalkam in prebivalcem ponudila strategijo, ki bo resnično usklajena s Cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom ter bo iskreno zasledovala družbeno dobrobit in ne zgolj dobrobit gospodarstva. Sicer bomo tudi v bodoče priča izgubi zaupanja državljanov v njene institucije.  Pripombe mreže Plan B za Slovenijo na osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030 so na voljo na tej povezavi. Komentarji (0) www.pozitivke.net