Na posvetu o zelenih delovnih mestih v kmetijstvu so se udeleženci strinjali, da je prihodnji razvoj na tem področju odvisen od mnogih dejavnikov: od tega, ali bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podalo zahtevek za uveljavljanje boljših pogojev kmetovanja tudi v zelenem kmetijstvu, ali se bodo občine dovolj zavzemale za lokalno pridelavo hrane, ali bomo uspeli dovolj ozavestiti ljudi za večjo potrošnjo lokalno pridelane hrane že v šolah, in, ali bomo tudi v konvencionalnem kmetijstvu zagotovili dovolj zelenih delovnih mest.
Ekološki kmetovalec iz Vile natura, je na posvetu poudaril, kako bogato je ekološko kmetijstvo, a hkrati v primerjavi s konvencionalnem pomeni več lastnega vložka, več dela in osebnega nadzora nad pridelki. Peter Polanič, predsednik uprave Panvita, ki ima okoli 600 zaposlenih, je poudaril, da z rednimi izobraževanji osveščajo ljudi o pomembnosti okoljske politike in o načinu delovanja v družbi. Polanič zatrjuje, da je tudi konvencionalno kmetijstvo še vedno pomembno, hkrati pa nudi možnost tudi drugačnega, ekološko usmerjenega kmetijstva.
Dušica Majerje povedala, da je z vidika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije nekaj potrebno spremeniti na samih delovnih mestih, da bodo postala bolj zelena. Vsekakor pa se sami zavzemajo za okoljsko rešitev problemov, ki nastajajo v kmetijski panogi, še posebej odpadnih folij, kar je potrebno reševati tudi z občinami.
Boštjan Kos je kot vodja Oddelka za izvajanje programa razvoja podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano govoril o tem, da je ozelenitev delovnih mest vsekakor vredna razmisleka, dostikrat pa sami v ministrstvu nimajo te pristojnosti. Sam sicer ocenjuje, da njegovo delovno mesto še vedno ni dovolj zeleno. Hkrati se je strinjal, da bi bilo smiselno v razpise uvesti ne le število, ampak tudi kakovost delovnih mest.
Katja Mrzel iz Društva Zeleni ponedeljek želi že v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pričeti z ozaveščanjem otrok o pomembnosti prehrane – uvedli so ponedeljke, ko naj bi se v šolah jedla zelenjava in ne meso. Takšen projekt omogoča tudi trajnostni razvoj v kmetijski panogi, saj se bo zmanjševala pridelava mesa, hkrati pa bodo šolarji ozaveščeni, kje se prideluje hrana s projektom uveljavljanja vrtov.
Razpravo je v Murski Soboti organizirala Fundacija Utrip Humanosti v okviru gibanja Lifestyle natural.
Na posvetu o zelenih delovnih mestih v kmetijstvu so se udeleženci strinjali, da je prihodnji razvoj na tem področju odvisen od mnogih dejavnikov: od tega, ali bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podalo zahtevek za uveljavljanje boljših pogojev kmetovanja tudi v zelenem kmetijstvu, ali se bodo občine dovolj zavzemale za lokalno pridelavo hrane, ali bomo uspeli dovolj ozavestiti ljudi za večjo potrošnjo lokalno pridelane hrane že v šolah, in, ali bomo tudi v konvencionalnem kmetijstvu zagotovili dovolj zelenih delovnih mest.
