Raziskava, ki jo je opravilo 200 strokovnjakov iz 21 držav, je pokazala, da so stroški, povezani z onesnaženjem z dušikom, višji od prihodkov zaradi uporabe dušikovih gnojil. Raziskava je prvič ocenila tudi škodo, ki jo onesnaženje z dušikom povzroča zraku, vodi in zdravju ljudi.
Ocenjuje, da je strošek onesnaženja z dušikom v Evropi letno med 67 in 315 milijard evrov, kar za več kot dvakrat presega dobiček, ki ga ima kmetijstvo zaradi uporabe dušikovih gnojil.
Poročilo poziva politike, naj pripravijo ukrepe, ki bodo prispevali k celoviti rešitvi problematike, namesto da se ukvarjajo z vsakim vidikom onesnaženja posamično: »Evropska znanost in politika sta v veliki meri izgubila celovit vpogled na problematiko dušika.
Da bi omilili negativne vplive dušika v okolju in optimizirali pridelavo hrane in energije, je treba dobro poznati dušikov cikel,« pravi poročilo, ki poudarja sedem ključnih korakov za zmanjšanje izpustov dušika. Vodilni avtor študije Mark Sutton iz centra za ekologijo in hidrologijo v Edinburghu je pozval vlade, naj sprejmejo smernice za učinkovitejšo uporabo gnojil, ljudi pa naj spodbujajo, naj jedo manj mesa:
»Skoraj polovica svetovne populacije je pri pridelavi hrane odvisna od sintetičnih gnojil na osnovi dušika. Moramo vedeti, kaj lahko storimo za zmanjšanje onesnaženja z dušikom, ukrepe pa moramo sprejeti v vsej Evropi.«
Raziskava, ki jo je opravilo 200 strokovnjakov iz 21 držav, je pokazala, da so stroški, povezani z onesnaženjem z dušikom, višji od prihodkov zaradi uporabe dušikovih gnojil. Raziskava je prvič ocenila tudi škodo, ki jo onesnaženje z dušikom povzroča zraku, vodi in zdravju ljudi. 
