Medtem ko se cene pšenice in riža neprestano višajo, so v mnogih državah sveta znova odkrili dobri, stari, tolikokrat ponižani krompir, ki so ga sodobne diete ožigosale kot glavnega krivca za debelost.
Vendar je krompir očitno edina rastlina, ki lahko pomaga nahraniti vse več lačnih v svetu, saj uspeva v praktično vseh klimatskih razmerah, zahteva zelo malo vode, poleg tega pa se ga na enaki površini pridela tri do štirikrat toliko kot riža.
V Peruju, od koder krompir izvira, so peki namesto drage pšenice za peko kruha že začeli uporabljati krompir. "Pomanjkanje hrane je v prihodnosti zelo realna možnost, kar pomeni, da se moramo na to pripraviti. Krompir je del rešitve tega problema,'' je povedala Pamela Anderson, vodja Mednarodnega centra za krompir v perujski prestolnici Lima.
Čeprav je Peru dežela, kjer so pred okoli 8000 let v okolici jezera Titicaca začeli gojiti krompir, ga domačini pojedo precej manj kot Evropejci. Po količini zaužitega krompirja sicer vodijo Belarusi, kjer naj bi vsak prebivalec letno pojedel 171 kilogramov krompirja.
Vzgajanja krompirja so se doslej najbolj zavzeto lotili v Indiji in na Kitajskem - deželah z največjim številom prebivalstva, ki sta zato tudi najbolj verjetni žrtvi prihajajočega pomanjkanja hrane (pravzaprav se s problemom že soočajo). V Indiji naj bi v desetih letih podvojili proizvodnjo krompirja, Kitajska, kjer tradicionalno gojijo (in jedo) riž, pa je že ena največjih pridelovalk krompirja na svetu. Močno se širi tudi gojenje krompirja v podsaharski Afriki.
Zanimivo je tudi dejstvo, pa naj je to naključje ali ne, da je Organizacija združenih narodov (OZN) leto 2008 razglasila za leto krompirja, ki so ga poimenovali 'skriti zaklad'. Še dobro, da smo krompirja v Sloveniji navajeni, pa tudi kmetje ga na veliko gojijo - in to vse vrste! Pomanjkanja se nam torej ni bati.
Medtem ko se cene pšenice in riža neprestano višajo, so v mnogih državah sveta znova odkrili dobri, stari, tolikokrat ponižani krompir, ki so ga sodobne diete ožigosale kot glavnega krivca za debelost. 
