| Občine, ki se želijo s svojim delovanjem bolj približati željam in potrebam lokalne skupnosti, občane vključijo v odločanje o porabi občinskega denarja.
 V jesenskih mesecih občine pospešeno pripravljajo proračune za naslednje leto, nekatere načrtujejo porabo sredstev za obdobje dveh let. Zdaj je primeren čas, da razmislijo tudi o demokratizaciji odločanja o razporeditvi javnih sredstev ter izboljšanju stika med lokalno oblastjo in občani. To lahko dosežejo z uvedbo participativnega proračuna in odločanje o delu občinskega proračuna prenesejo na občane.
V občinah s participativnim proračunom občani predlagajo in nato izberejo projekte, ki se bodo financirali iz javnega denarja, in se s tem vključijo v procese upravljanja občine. Poveča se transparentnost občinskega poslovanja in učinkovitost porabe javnega denarja, vzpostavi se dialog in zaupanje med občani in občinsko upravo.
Namenjanje dela občinskega proračuna za projekte po izboru lokalnih skupnosti ima v številnih tujih občinah že dolgo tradicijo, ledino pa kot prvi slovenski občini orjeta Mestna občina Maribor in Občina Ajdovščina. Participativni proračun je bil izbran kot dobra praksa v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo organizacije Umanotera, Društvo Focus, PIC in IPOP.
Namen participativnega proračuna je, da se investicije, ki jih izvaja občina, približajo resničnim potrebam prebivalstva. Skozi postopek njegovega izvajanja se vzpostavlja prostor za srečevanja in pogovor, v katerem prebivalci prepoznajo skupnostne potrebe in se pogovorijo o njihovem reševanju.
Na območjih, kjer se izvaja participativni proračun, ljudje bolj zaupajo v demokracijo, povečajo se kakovost življenja, subjektivno zadovoljstvo, transparentnost poslovanja občine, učinkovitost porabe javnega denarja in uravnoteženost med deli občine, nenazadnje pa se s tem tudi gradi skupnost.
Participativni proračun se uporablja v malih in velikih skupnostih, med katerimi so tudi Berlin, Chicago, Dunaj, Lizbona, New York, Wupertal in Reykjavik.
Pet let participatornega proračuna v islandskem glavnem mestu
Participativni proračun, ki so ga v islandski prestolnici poimenovali »Boljše soseske«, izvajajo že od leta 2011 s pomočjo spletne platforme Boljši Reykjavik (Betri Reykjavik). Meščani lahko vse leto posredujejo svoje zamisli za manjše investicije, za katere mislijo, da bi izboljšale življenje v njihovi soseski. Mesto predloge ovrednoti in uresničljive projekte uvrsti na seznam za glasovanje. Vsak mesec obdelajo 10–15 predlogov, predlagatelje in druge občane pa obveščajo o razlogih za sprejete odločitve. Prebivalci nato z glasovanjem izberejo tiste, ki se jim zdijo najboljši, mesto pa izbrane projekte uresniči. Leta 2015 je bilo od predlaganih 700 izbranih 107 projektov.
Mesto Reykjavik za projekte, ki so izbrani s participativnim procesom, namenja pet odstotkov občinskega proračuna, rezerviranega za investicije, kar znaša približno 2 milijona EUR letno, višina sredstev pa raste. Prebivalci večinoma predlagajo projekte za opremo javnega prostora, za več priložnosti za igro ter za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje, kot so klopi, potke, pasji parki, igrala, drevesa, smetnjaki in ležeči policaji.
V Reykjaviku ocenjujejo, da je tak način odločanja koristen tako za prebivalce kot za mestno upravo. Prebivalci aktivno sodelujejo v odločevalskem procesu ter se čutijo slišane in upoštevane, lokalna oblast pa si s tem pridobi zaupanje in podporo.
Pilotni projekt »Odločaj o mestu« v Mariboru
Prebivalci mariborske mestne četrti Radvanje so že lansko jesen predlagali 22 projektov, ki bi povečali kakovost bivanja v njihovi lokalni skupnosti. Projekti kažejo na željo prebivalcev po polepšanju in bolj funkcionalni ureditvi javnih površin, ohranjanju kulturne dediščine (muzej na prostem o zgodovini smuke na Pohorju), pa tudi po skupnostnem povezovanju (program medsoseske pomoči) in skrbi za ranljive skupine (skupnostna oskrba starejših krajanov). Na glasovanju o predlogih projektov je sodelovalo 652 občanov. Izglasovali so 14 projektov, ki jih občina v letošnjem letu že izvaja. V letu 2017 naj bi se projekt razširil na 6 četrtnih skupnosti, v letu 2018 pa na celotno občino.
Obetaven začetek tudi v Ajdovščini
V občini Ajdovščina so v letu 2016 uspešno izvedli prvi del projekta »Moja pobuda«, s katerim je občina povabila občanke in občane k sodelovanju pri načrtovanju porabe sredstev občinskega proračuna. V letih 2017 in 2018 bodo za investicije, ki so na glasovanju dobile največ podpore, v občinskem proračunu namenili 360.000 EUR.
Projekt se je začel v aprilu z objavo vabila občanom, naj predlagajo projekte, ki bodo po njihovem mnenju izboljšali kakovost bivanja v njihovem okolju. K razmisleku in sodelovanju je občina prebivalce dodatno pritegnila z izvedbo devetih terenskih delavnic v krajevnih skupnostih, saj so želeli v najvišji možni meri zagotoviti skladen razvoj vseh delov občine in enakomerno porazdelitev sredstev.
Delavnice so združile občane vseh generacij, razprava pa se je največkrat vrtela okrog urejanja prostora, športne infrastrukture, kulturne dediščine, ustvarjanja gospodarskih priložnosti, gradnje skupnosti in izobraževanja. Na koncu je bil izkupiček lep: občani so predlagali 49 projektov, od tega jih je bilo za izvedbo v letih 2017 in 2018 izbranih 31. O poteku projekta Moja pobuda občina prebivalce tekoče obvešča na svoji spletni strani.
|
NE ZAMUDITE
