Prednosti varčnih sijalk, o katerih se govori, in pomanjkljivosti, o katerih se raje molči
Proizvajalci in prodajalci si manejo roke, znanstveniki so navdušeni, svetovne vlade sprejemajo ukrepe, okoljevarstveniki še razmišljajo, ali je varčna sijalka res rešitev. Vendar se prednosti kaj hitro prelevijo v pomanjkljivosti, če varčne sijalke uporabljamo brez vednosti o mogočih stranskih učinkih.
Prvi zdravniki in znanstveniki že svarijo pred slabim, neuravnoteženim svetlobnim sestavom, ki je odgovoren za glavobole, hormonske težave in epileptične napade. Klasična varčna sijalka vsebuje šest do osem miligramov živega srebra. Če jo zlomite, odprite okna in za petnajst minut zapustite prostor, svetujejo na BBC-ju.
Zdrobljenih delcev ne sesajte, ampak jih pometite in spravite v nepredušno plastično vrečko ter odložite v posebne zbiralnike. Toksikolog dr. David Ray sicer trdi, da ena razbita sijalka še ne ogrozi vašega zdravja, drugo je, če jih razbijete pet naenkrat ali ste zaposleni v tovarni, kjer jih proizvajajo. Zdrobljena ali ne, varčna sijalka, ki so jo začeli razvijati že leta 1970, torej sodi med nevarne in ne gospodinjske odpadke.
O prednostih, kot sta daljša življenjska doba (ob pravilni uporabi vam varčna sijalka lahko razsvetljuje dom tudi do osem let) in petkrat manjša poraba energije ob manjši proizvodnji toplote, poslušamo in beremo vsakodnevno. Vendar se prednosti kaj hitro prelevijo v pomanjkljivosti, če varčne sijalke uporabljamo brez vednosti o mogočih stranskih učinkih. Tako pogosti vklopi in izklopi skrajšajo življenjsko dobo z možnih osmih let na eno leto.
Tudi pravilna sobna temperatura igra pomembno vlogo. Meritve, ki so jih opravili neodvisni raziskovalci v Avstriji, so pokazale, da sistemi svetilnih cevi delujejo optimalno le pri višjih sobnih temperaturah. Že pri normalni sobni temperaturi je svetlobni izkoristek lahko slabši. Zagovorniki varčnih sijalk zatrjujejo, da bi zgolj z njihovo pomočjo zmanjšali porabo elektrike in omejili izpuste ogljikovega dioksida.
Resnica je, da LED-diode porabljajo manj energije kot varčne sijalke, ker pa v preteklosti njihova proizvodnja ni bila učinkovito podprta in tehnologija odprta, cenovno z varčnimi sijalkami zaenkrat še ne morejo tekmovati. Britanci so izračunali, da bi letno prihranili pet milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida, če bi do leta 2011 vse klasične žarnice zamenjali z varčnimi sijalkami.
Seveda je ta izračun omejen na končni produkt. Koliko ogljikovega dioksida se izpusti in koliko energije se porabi pri sami njihovi proizvodnji, v izračun ni všteto. Pri proizvodnji varčne sijalke se porabi desetkrat več energije kot pri proizvodnji klasične žarnice, piše Wolfgang Maes v reviji Wohnung und Gesundheit.
Medtem ko klasična žarnica sestoji le iz stekla, nitke, grla z navojem, navoja in izolacije, se pri varčni sijalki nabere kar nekaj okolju neprijazne visoke tehnologije: predstikalna naprava, dušilka, elektroda, starter, kondenzator, generator, elektroda, lepilo … in seveda živo srebro. Slednjega bo po besedah italijanskega kemika Uga Bardija tako ali tako zmanjkalo.
ODTUJENA SVETLOBA
Slovenija, ki je med državami EU po energetski intenzivnosti na samem vrhu, se trudi porabo energije zmanjšati. Torej se zdi preprost ukrep, kot je vnos varčnih sijalk v domove in javne ustanove, smotrna in preprosta odločitev. Ampak pravijo, da »vrag vedno pride po svoje« – kar je za nekoga dobro, za drugega morda ni.
Nekatere estetsko senzibilne posameznike pri varčnih sijalkah moti njihova naravi odtujena svetloba. In kljub trudu proizvajalcev iz njih zaenkrat ne sije prijazna toplina, ki jo je moč občutiti pri klasični žarnici. Vendar estetski pogledi niso najpomembnejši, ko gre za zdravje ljudi.
Prvi zdravniki in znanstveniki že svarijo pred slabim, neuravnoteženim svetlobnim sestavom, ki je odgovoren za glavobole, hormonske težave in epileptične napade. Varčne sijalke postajajo kamen spotike tudi za fotosenzibilne ljudi, saj lahko izzovejo kožne bolezni, kot so kožna tuberkuloza (lupus), ekcemi, vnetje kože.
Občutljivim ljudem bi potemtakem moralo biti dovoljeno uporabljati klasične žarnice. Dobrodošla izjema za prebivalce Avstralije in Amerike, katerih vladi napovedujeta, da bodo do leta 2012 navadne žarnice le še meglena preteklost.
ŽIVČNE MOTNJE IN NEMIR
O tem, da mora biti varčna sijalka nameščena vsaj meter in pol stran od glave, saj oddaja močna nizkofrekvenčna in visokofrekvenčna elektromagnetna polja, se govori premalo. Varčna sijalka lahko pridela več elektrosmoga kot 21-inčni zaslon zraven nje in je nikakor ne bi smeli namestiti nad kuhinjsko mizo, pisalno mizo ali nočno omarico, so že leta 2006 svarili raziskovalci pri Stiftung Warentest.
Če proizvajalec žarnic in svetil Osram rejce živali opozarja, da lahko namestitev varčnih sijalk pri nekaterih vrstah izzove motnje vegetativnega živčevja in nemirnost, zakaj podobno svarilo ne velja za ljudi? Izvedenci menijo, da so dražitelja, tj. brlenje, odpravili, ko so s predstikalno napravo potisnili frekvenco z običajnih 50 hercev na nekaj deset tisoč hercev.
Brlenja s prostim očesom tako ni več mogoče zaznati. A če oko brlenja ne zazna, to še ne pomeni, da brlenja ni.
Mnogo ljudi v stiku z varčnimi sijalkami v glavi občuti pritisk, pri nekaterih se pojavijo vrtoglavica, slabost, tresenje, živčnost, strah, občutek hladu, nevrološke motnje in druge težave. Ko se v poizkusih »brlečo frekvenco« odstranili (tehnično mogoče le pri večjih ceveh), je slabo počutje izginilo.
Od davnega leta 1879, ko je Thomas Edison izumil prvo žarnico, do danes je tehnologija izdelave žarnic vidno napredovala in poraba elektrike narasla. En del znanstvene struje meni, da je varčna sijalka za zdaj najboljša izbira. Drugi del, da ni najvarnejša.
Katera znanost prevladuje, lahko uvidimo, ko poslušamo odmevne glasove raznoterih kampanj, ki prisegajo na varčno sijalko. Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da je ne glede na vse tehnološke dosežke najbolj varčna in varna še vedno ugasnjena.
Prednosti varčnih sijalk, o katerih se govori, in pomanjkljivosti, o katerih se raje molči
