Vi iskali ste sebe drugje.
Iščem, smisel, iščem besede, iščem občutke, iščem razlog, iščem nekoga, ki namesto mene odkril bi resnico.

Čez mesec, točno mesec bo telo preštelo svojih dvajset, dvajset let vzorcev, dvajset let strahov, užitkov, dvajset let mene pod okriljem onih, teh, vas.

Še vedno išče, odgovor, vprašanje kako ubežati podobi, ki kaže jo ogledalo, podobi, ki govori o mojih dejanjih, ki riše preteklost, pretvarja jo v prihodnost.

Še vedno,
iščem odgovor, radirko,
da izbrišem svoje mnenje o podobi in vlogi,
s pomaknjeno čeljustjo nazaj,
ki se še vedno počuti vredno manj.
Velike besede pomenijo nič, če te ne pomenijo sveta, ko jih izgovoriš.

Kaj mi pomeni zgoraj napisano?
Nič.
A niča ni.
Ker če niča ni, potem nič je in 0=0 in 0= O.
Čez mesec telo preštelo bo
20 let
1043 tednov in 4 dni
7305 krat 24 ur.
1.052×10^7 minut
6.312×10^8 sekund

Meni pa, še vedno ni jasno ne smislu, ne o zrcalu, ne o namenu, ne o cilju, ne o smeri, ne o bogu, ne o glasu, ne o koži, ne o srcu, ne o krvi, ne o besedah, ne o človeku, ne o meni, ne o tebi, ne o ničemur, ne o ne vem, ne o neskončnosti, pa če nič sploh je nič.
Sem.

Na noter. Tema, ko zapreš oči. Vzorci, ko si jih pomameš. Misli, ki pač pridejo, misli, če sploh so?
Na izven. Koža, lasje, rjave oči, ustnice, roki, nogi, prsti, po deset, če kaj sploh je deset?
Sem, če sploh je na izven, če sploh je na noter?

Kaj, od imenovalnika do rodilnika, če me ni, pa dajalnika, da dam sebe tebi, do tožilnika , da vidim tvojo srečo, mestnika, ko ne vem, če je sreča le pri tebi in do orodnika, če sreča vedno je z menoj?
Vprašalnice, kdo ,kje, kaj, zakaj, kako?

Klicaj?
Vprašaj!
Pika,
nogavička, ločilo, poroka;
Zakaj bo vse smiselno, ko bo zakaj dobil zato?
Kdo bo kdo, ko bo kdo jaz pa ti pa židana marela?

Kaj je sploh vprašaj, kaj je sploh odgovor ,kaj hudiča je življenje in kaj sploh je hudiča?
Mit, legenda, bog, religija, beseda, ponujen odgovor na ta vprašanja, komentar, razmislek, ogorčenje, strinjanje, prepričanje, zaupanje, verovanje, vsaka stvar, ki je kaj, ki je ali ni nič, je le izmišljotina, je umetnost, je prepričanje, je, če sploh kaj je, in narobe postavljena vejica, vsak in vse, nihče in nič, omeji neskončnost neskončnosti vsakega izmed nas, če neskončnost sploh kaj je.

VSE : NIČ
ČLOVEK : BOG
PRETEKLOST : PRIHODNOST
TRENUTEK = VEČNOST
Vrstica, stolpec, proti, je enako.

Čez mesec telo preštelo jih bo 20, 20 enot, 20 točk, 20 poltrakov, 20 številk, 20 ničov, 20 strahov, 20 želj, 20 neskončnosti, 20 nebes, 20 peklov, 20 izmišljotin, 20 misli, 20 idej, 20 besed, preštelo jih bo in nič se ne bo zgodilo.

Akumulacija, erozija , denudacija, časa, če čas sploh je, če kaj sploh je, če kaj sploh vem, če sploh vem, da v bistvu vem, da ne vem.

Kako si drznem, sklepati, soditi, spraševati, odgovarjati, govoriti, s prsti kazati, zahtevati, želeti, če sploh vem ne, kaj želja je, če sploh je.

Kako si drzneš izmisliti "resnico", prepričati ostale, da postane še moja.

3.14159265359
Pi? Česa? Kaj?

Kako si drznem, pretvarjati se, da razumem, da ne razumem, sebe, tebe, svet, vesolje?
Kako si drznem, segati po zvezdah na račun drznosti, da zakon je, da red je, da smisel je?
Kako si drznem, soditi tebe na pran mene,
kako si drznem pisati besede, ki nikoli ne bi smele postati le te, če sploh le te so, če le te sploh pomenijo?

Razumem, da ne razumete, ker ne razumem, da razumeti se da nerazumljivega.
Bog je človek, prihodnost je preteklost, laž je resnica, vprašanje je odgovor, trenutek je večnost, večnost je neskončnost in VSE JE NIČ, če nič sploh je.

Iluzija uma.