Svetovne cene hrane so približno za tretjino višje, kot so bile pred letom. Strokovnjaki pričakujejo naraščajoč pritisk na cene hrane tudi v prihodnosti, glavna razloga pa sta velika negotovost glede cen nafte in ogromno povpraševanje po biogorivih. To je glavna ugotovitev avgustovskega poročila Svetovne banke, ki opozarja, da se cene bližajo tistim iz leta 2008, ko so dosegle vrhunec. Poleg tega se zaloge hrane zmanjšujejo, milijonom najranljivejših ljudi po vsem svetu pa grozi lakota.
Poročilo ugotavlja, da so cene žita za 55 odstotkov višje kot lani, sojino olje je dražje za 47, sladkor pa za 62 odstotkov. Cene koruze so poskočile kar za 84 odstotkov, za kar je delno odgovorno povpraševanje ZDA po biogorivih, saj se je potreba po koruzi za izdelavo etanola povečala za osem odstotkov.
Poročilo tudi opozarja, da je kljub majhnemu padcu cene nafte ta še vedno za 45 odstotkov višja kot julija lani, kar pomeni višje cene pridelave hrane in gnojil. »Vztrajno visoke cene hrane in hkrati majhne zaloge pomenijo, da smo še vedno v nevarnem območju.
Najbolj ranljivi ljudje temu najtežje kljubujejo. Glede na ranljivost cen in negotove svetovne razmere moramo biti na to izjemno pozorni,« je povedal predsednik Svetovne banke Robert Zoellick. Svetovna banka pritiska na države G20, naj se odzovejo na krizo in nadgradijo dogovore, dosežene junija. To bi pomenilo, da bi humanitarno pomoč izvzeli iz prepovedi izvoza in da bi uvedli pilotne projekte vzpostavljanja regionalnih rezerv hrane, ki bi nadomestile nekdanje državne rezerve.
Svetovne cene hrane so približno za tretjino višje, kot so bile pred letom. Strokovnjaki pričakujejo naraščajoč pritisk na cene hrane tudi v prihodnosti, glavna razloga pa sta velika negotovost glede cen nafte in ogromno povpraševanje po biogorivih. To je glavna ugotovitev avgustovskega poročila Svetovne banke, ki opozarja, da se cene bližajo tistim iz leta 2008, ko so dosegle vrhunec. Poleg tega se zaloge hrane zmanjšujejo, milijonom najranljivejših ljudi po vsem svetu pa grozi lakota.
