Jesenski meseci so ponavadi v znamenju preprečevanja prehladov in bolezni ter krepitvi imunskega sistema. Če res želite povečati imunske sposobnosti vašega telesa, je uživanje tradicionalnih fermentiranih živil, kot je kefir, obvezno. V starih časih so živila konzervirali s pomočjo mlečne fermentacije.

To je postopek, ki hrano obogati z vrsto koristnih mikroorganizmov, ki jo naredijo lažje prebavljivo in bogatijo črevesno floro. Žal v sodobni družbi, kjer je želja po materialnem dobičku večja od vsega, fermentacija nima svojega mesta. Zamenjali so jo cenejši postopki.

Kefir v turščini pomeni »dobro počutje«. Gre za starodavno z encimi bogato živilo, ki prekipeva z ugodnimi mikroorganizmi. Z uživanjem boste v ravnovesje postavili vaš »notranji ekosistem«. Kefir ima kiselkast in osvežilen okus, podoben navadnemu jogurtu, v njem pa, za razliko od jogurta, poleg probiotičnih bakterij najdete tudi koristne kvasovke.

Ob rednem uživanju bakterije in kvasovke v črevesju ustvarijo simbiozo ter obnavljajo črevesno floro, s čimer se povečuje tudi naša imunska sposobnost. Kefir zagotavlja dodatno nego nosečnicam in doječim materam, prispeva k zdravju imunskega sistema, zato se ga priporoča kronično utrujenim, bolnikom z AIDS-om, herpesom ali rakom, pomirjujoče deluje na živčni sistem, pomga urejati črevesne težave, pospešuje gibanje črevesja, zmanjšuje napenjanje, še posebej je priporočljiv po terapiji z antibiotiki, pomaga pa tudi pri uravnavanju telesne teže, saj zavira pretirano hrepenenje po hrani.

Kefir vsebuje velike količine kalcija, magnezija in fosforja, vitamine B12, B1, K in biotina, ki pomaga telesu pri absorbciji preostalih vitaminov skupine B, kot je folna kislina, pantotenska kislina in B12. Kefir in jogurt vsebujeta različne vrste koristnih bakterij. Jogurt vsebuje prehodne koristne bakterije, ki prebavni sistem čistijo in zagotavljajo hrano koristnim bakterijam, medtem ko kefir kolonizira prebavni trakt.

Poleg tega, da kefir vsebuje nekatere bakterije, ki jih v jogurtu ne boste našli, vsebuje tudi koristne kvasovke, kot sta na primer Saccharomyces kefir in Torula kefir. Ti dve kvasovki iz telesa izločata patogene kvasovke in bakterije. Kefir ima zaradi aktivnih kvasovk in bakterij tudi večjo prehransko vrednost kot jogurt. Ker pa so kefirjevi delci manjši od jogurtovih, ga tudi lažje prebavljamo.

Tudi tisti, ki ne prenašajo laktoze, lahko mirno uživajo kefir, saj je laktoza prevreta do mlečne kisline.

Kefir lahko naredite iz katerega koli surovega mleka. Pomembno je le, da gre za surovo, neobdelano mleko. Kefir ustvarja želatinaste bele in rumene granulatne delce, ki predstavljajo mešanico bakterij in kvasovk, skupaj pa so povezane z mlečnimi beljakovinami in sestavljenimi sladkorji.

Granule pred zaužitjem odstranite s cedilom in jih dodajte novi količini svežega, surovega mleka. Pomembna dejavnika sta čas in temperatura. Določila bosta okus kefirja. V toplejših mesecih je kefir pripravljen po 18 urah. Če ga boste pustili predolgo se bo spremenil v sir ali sirotko. Če je kefir prekisel ali pregrudast, ste ga pustili stati predolgo. Pravi kefir je kremast, nekoliko gostejši od mleka. Takega pretresite in shranite v hladilnik.

Nekateri ljudje imajo probleme z vključevanjem kefirja v prehrano in se morajo navaditi na njegov okus. Tisti, ki so okuženi s kandido, naj začnejo z decilitrom kefirja na prazen želodec, nato pa dozo povečujejo.

Vir: lifestyle.enaa.com