Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Premisljena-Poteza-Izraza-Ekoterorist

Ekoterorizem: neslana šala ali dobro premišljena poteza? petek, 16. december 2016 @ 09:11 CET Uporabnik: Sonce Minister Počivalšek si je 3. decembra v Sobotni prilogi Dela javno dovolil šokantno uporabo izraza ekoteroristi, s katerim je označil civilno družbo in vladne inštitucije, katerih naloga je skrb za zdravo okolje in varstvo narave.  Če bi še nekako lahko sprejeli takšno izrazje v gostilniških pogovorih, pa je nezaslišano in nesprejemljivo, da ga uporablja politik, ki predstavlja in je del vlade. Sam pravi, da je to namerna provokacija. Zagotovo tudi dobro premišljena in ima natančno določen cilj: javno blatenje civilne družbe. Septembra letos sem v Berlinu sodelovala na konferenci z naslovom Habitat III: soustvarjanje trajnostnih mest. Na področju varstva okolja delujem petnajst let, sodelujem z organizacijami iz drugih držav EU in širše, zato vem, da delujemo v precej bolj omejenih razmerah, kot to velja za naše kolege v razvitih demokracijah. Številne postopne spremembe zakonodaje v zadnjih nekaj letih te razmere še slabšajo. Na konferenci sem izvedela, da za to obstaja poseben izraz: zapiranje prostora civilni družbi. Kaj je zapiranje prostora civilni družbi? Poonam Joshi (direktorica londonske pisarne organizacije Fund for Global Human Rights) pravi, da so v zadnjih desetletjih skupine civilne družbe v javnosti uspele zgraditi spoštovanje ne le do svoje vloge izvajalcev storitev, pač pa tudi nadzorne vloge, enakopravnih partnerjev pri sprejemanju odločitev ter družbenih inovatorjev. Na globalni ravni civilna družba deluje na izjemno pomembnih področjih in opozarja na politično občutljive probleme. In še nikdar ni bila v tolikšni meri načrtno omejevana ali deležna tolikšnih neposrednih in prikritih groženj kot danes. Leta 2015 je bilo v 25 državah umorjenih 156 aktivistov. Mednje sodijo tudi demokracije, kot so Indija, Brazilija in Mehika. Poleg odkritega fizičnega nasilja, vlade vedno pogosteje uporabljajo inventivne in subtilne metode, s katerimi utišajo in omejujejo aktiviste ter se ob enem izognejo pozornosti in obsodbam mednarodne javnosti. Mednje se žal uvrščata tudi ZDA in Evropa, spomnimo se samo trenutno aktualnega primera Standing Rock. Istega leta so v 96 državah omejili pravice govora, pravice do mirnih protestov in pravice do združevanja ter s spremembami zakonodaje otežili financiranje nevladnih organizacij. Takšne spremembe pogosto spremlja blatenje civilne družbe s strani vlade, medijev in zasebnega sektorja, ki trdijo, da je uperjena proti nacionalnim interesom, da nasprotuje razvoju, da gre za tuje agente in v nekaterih primerih tudi grožnjo nacionalni varnosti. Tarča fizičnih napadov in zakonodajnih omejitev so predvsem organizacije, ki se ukvarjajo s problemi transparentnosti delovanja vlad ter organizacije, ki branijo lokalne skupnosti pred degradacijo okolja in odvzemi zemljišč. Kdo sploh so ekoteroristi? V magistrskem delu o tej temi, ki jo je leta 2009 na FDV napisal Domjanič Mario, najdemo naslednjo opredelitev eko teroristov: »Čeprav izraz ni povsem ustrezen, se radikalni okoljevarstveniki v zadnjem času pogosto označujejo kot eko teroristi. Razlog je besedna vojna med okoljevarstveniki, ki z namenom branjenja narave posegajo po radikalnejših, nemalokrat nasilnih in kaznivih dejanjih, ter med vladnimi inštitucijami in velikimi korporacijami, ki onesnažujejo in/ali pretirano izrabljajo okolje in živali z namenom večanja svojih dobičkov.« V nobenem od primerov, ki jih v intervjuju izpostavlja minister, ni bilo nasilnih ali kaznivih dejanj. So pa v primeru trboveljske cementarne Lafarge nevladne organizacije dobile sodne postopke in tako dokazale, da so podjetje  in državne inštitucije kršile postopke pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Cementarne in drugi večji onesnaževalci namreč ne obratujejo na podlagi gradbenih dovoljenj, kot zmotno misli minister za gospodarstvo, pridobiti morajo okoljevarstveno dovoljenje, ki ga cementarna v Trbovljah še nima. Cementarna tudi ni zadostila vsem ekološkim standardom, kot to trdi minister. Nasprotno: te standarde je kršila leta. Res pa je, da so državne inštitucije nato kršitve preprosto uzakonile tako, da so zvišale dovoljene emisijske vrednosti nekaterih nevarnih snovi. Pomembno je omeniti še, da so v sodnih postopkih sodelovale nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, pridobivanje katerega predpisuje ustrezna zakonodaja. Glede 24 odstotne zaposlenosti v Trbovljah želim jasno poudariti naslednje. Ko je Lafarge kupil cementarno Trbovlje, je ta imela 350 zaposlenih, a je število zmanjšala na 180 v času, ko je podjetje ustvarjalo največje dobičke. V letih, ko je imela dovoljenje za sosežig odpadkov, pa je delo izgubilo še 60 ljudi. Zato lahko mirno trdim, da cementarna nikoli ni bila pretirano zaskrbljena zaradi brezposelnosti v regiji, še manj pa jo je reševala. Zaskrbljeni niso bili niti glede onesnaževanja okolja in negativnega vpliva na zdravje ljudi. Raziskava o raku v Zasavju ugotavlja naslednje: (i) verjetnost, da bodo prebivalci Zasavja zboleli za katerim koli rakom, je večja od povprečja v Sloveniji in (ii) prebivalci, ki živijo v bližini cementarne in termoelektrarne v Trbovljah ter v bližini steklarne in podjetja TKI v Hrastniku, so znotraj te regije bolj ogroženi. Donacije cementarne Lafarge za nakup reševalnega vozila ob takšnih dejstvih izzvenijo precej ironično. Zasavju in državi ostaja degradirano okolje in zdravje ljudi ter brezposelnost, česar sanacijo preko davkov plačujemo vsi. Neslana šala ali dobro premišljena poteza? Blatenje civilne družbe, ki si ga je dovolil minister Počivalšek, razumem kot strategije ministrstva in vlade, ki pripravlja in je že izvedla nekatere spremembe zakonodaje, kar industriji omogoča še bolj brez kompromisno onesnaževanje okolja in negativne vplive na zdravje ljudi. Tehtnica med dobrobitjo državljanov in dobrobitjo tistih podjetij, ki rastejo na račun uničevanja okolja in zdravja lokalnih prebivalcev, se tako počasi, vztrajno in premišljeno nagiba na stran slednjih in nima nič opraviti s potrebnim odstranjevanjem administrativnih ovir. Še posebej zato, ker se nadzor inšpektorata in drugih vladnih inštitucij praviloma izkaže kot izjemno neučinkovit. Vzporedno s tem je v zadnjih nekaj letih vlada že tako mizerno financiranje delovanja okoljskih nevladnih organizacij skrčila na raven, ki omogoča zgolj životarjenje. S predlaganimi spremembami, ki jih v intervjuju navaja minister Počivalšek, pa še dodatno omejuje možnosti sodelovanja civilne družbe kot enakovrednega partnerja pri sprejemanju odločitev. Pod krinko odstranjevanja administrativnih ovir se tako skriva še odstranjevanje glasov tistih, ki stojimo na strani premišljenega, dolgoročnega in trajnostnega razvoja države ter človekove pravice do življenja v zdravem okolju. Zeleni turizem ali cementarne, oboje namreč ne gre. Po drugi strani je vlada lani sprejela strateško usmeritev Slovenije za prehod v zeleno, krožno gospodarstvo, ki “predstavlja priložnost za razvoj novih zelenih tehnologij, odpiranje zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri, promocijo in razvoj slovenskega znanja. Strategijo vlada vidi kot priložnost za rast gospodarstva in za krepitev mednarodne konkurenčnosti ob hkratnem znižanju okoljskih tveganj, ki negativno vplivajo na kakovost življenja in blaginjo ljudi.” Mnogo zelenega. Slovenija je bila letos razglašena za prvo zeleno turistično državo na svetu. Še več zelenega. Ob načrtnem blatenju in omejevanju prostora civilni družbi, ki deluje na področju varstva okolja in narave ter v intervjuju napovedanih spremembah se postavlja naslednje vprašanje. Kako bo vlada prebivalcem na že degradiranih območjih ali tam, kjer se načrtuje ali pa že delujejo podjetja, ki še vedno povzročajo negativne vplive na okolje in njihovo zdravje, razložila, da so drugo razredni državljani sicer čudovito zelene države? Če bodo glasneje dvignili svoj glas, pa bodo razglašeni za ekoteroriste? Piše: Erika Oblak, Ekologi brez meja Vir: http://ebm.si/o/sl/ Komentarji (1) www.pozitivke.net