Evropska komisija je 29. junija predstavila predlog proračuna EU za obdobje 2014-2020, ki predvideva 1025 milijard evrov za obveznosti in 971,5 milijarde za dejanska plačila. Čeprav sta se predvidena zneska v primerjavi s trenutnim proračunom povišala, predstavljata manjši delež bruto nacionalnega dohodka (BND) Unije kot zdaj.

Rdeča nit predloga prihodnjega proračuna je trajnostna rast, njegovi ključni elementi pa financiranje čezmejnih projektov, raziskav in inovacij, vlaganje v energetsko, prometno in informacijsko infrastrukturo preko projektnih obveznic ter poudarek na mladih.

»Predlog je ambiciozen, vendar hkrati odgovoren, je realen in lahko resnično prispeva k boljši prihodnosti,« je države članice k razumni in odgovorni razpravi pozval predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. 

Kaj je proračun EU
Proračun EU je v primerjavi s proračuni posameznih držav članic majhen (predstavlja le dober odstotek BND Unije), a je za podporo evropskim politikam ključnega pomena. Preko programov se članicam, prebivalstvu in podjetjem vrne kar 94 odstotkov sredstev. 

Poleg sedemletnega finančnega okvira Evropsk a komisija vsako leto pripravi predlog letnega proračuna, o katerem razpravljata Evropski parlament in Svet Evropske unije, podpreti pa ga morajo tri petine članov parlamenta. 

Več denarja za rast, raziskave in mlade
V predlogu bodočega proračuna je največji delež, skoraj 491 milijard evrov, predviden za trajnostno gospodarsko rast, od tega 376 milijard za gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo. Sredstva bodo usmerjena v izpolnjevanje razvojne strategije Evropa 2020.

Nova kategorija »prehodnih regij« bo pomembna tudi za Slovenijo, ki bo v pogajanja o proračunu vstopila razdeljena na dve regiji. Za investicije v raziskave in razvoj Komisija predlaga 80 milijard evrov, dobrih 15 milijard pa bo namenjenih programom izobraževanja mladih.

Skupna kmetijska politika je v predlogu z dobrimi 372 milijardami evrov druga največja prejemnica proračunskih sredstev. Tri četrtine tega zneska bodo namenjene neposrednim plačilom kmetom, ostalo pa za razvoj podeželja. Kar tretjina plačil kmetom bo pogojena s tem, da bo njihovo poslovanje bolj ekološko naravnano. 

Komisija v proračunu predlaga tudi nove lastne vire dohodkov: evropski davek na finančne transakcije in evropski DDV. Slednji bi nadomestil sedanji vir, ki ga preko nacionalnih DDV-jev poberejo države članice. 

Na vrsti razprava in pogajanja
Predlog, ki ga je pripravila Evropska komisija, predstavlja podlago za razpravo in  pogajanja med 27 državami članicami. »Ne vidim razloga, da Slovenija ne bi ostala neto prejemnica, ampak ne v tolikšni meri, kot prej. Primerno naši razvitosti torej,« je slovensko izhodišče napovedal Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Vir: www.euekspres.eu