Bližajo se prazniki, z njim pa tudi vse večja potrošniška mrzlica, nakupi daril in hrane in pijače za novoletna rajanja.

Zato tudi razmišljanje kje bomo "potrošili" prihranke. Ali pa bi morali postavljati še drugačno vprašanje? Komu bomo naše prihranke podarili?
Kajti dejstvo je tako, kot bomo mi imeli korist od določenega izdelka, bo od našega denarja imel korist prodajalec, ki bo lahko ponovno investiral v svoj posel.

Že nekaj let hodim prodajat zelenjavo na tržnico v mojem kraju.
Vse prevečkrat se zgodi da se ljudje pogajajo za par centov nižje cene.
Obenem me marsikdo opomne kakšne so cene v supermarketih, kako je tam cenejše,kako se tam bolj »splača«. Za kvaliteto ne vem.

V glavah ljudi je predvsem vprašanje: Kje bom JAZ dobil BOLJ POCENI IN BOLJ KVALITETNO.
Redko se vprašajo komu bodo namenili denar za zamenjavo blaga. Bo to supermarket, ki ima večino poslovanja v tujini, kjer so lastniki ponavadi iz drugih držav, kjer delavke tam delajo za minimalno plačo. Ali bom namenil ta denar sosedu, prijatelju, znancu, ali le osebam v bližnji skupnosti, ki se trudijo po najboljših močeh in ustvarjajo, pridelujejo lastne izdelke, ki pa niti slučajno ne zmorejo konkurirati cenam svetovnih hiper, super marketov.

Kaj je družbena odgovornost posameznika? Da ustvarja vedno boljše pogoje v lastni skupnosti, da se denar oz. dobrine vrtijo med člani skupnosti, da se ustvarja vse boljši ekonomski položaj vseh vključenih v bližnjo okolico. Samo razmišljam.

Nevede, počasi, po korakih, a vztrajno si ustvarjamo vse slabše pogoje v lastni skupnosti.
Kajti nič ni bolj depresivnega tudi iz psihološkega vidika, ko gledaš naokoli ljudi, ki so mrki slabe volje brez denarja, kjer ti vsak reče ah sej se ne splača, saj ne bo nobeden kupoval mojih izdelkov, ljudje gredo raje v trgovine kjer dobijo ceneje. In ne ustvarijo nič iz svoje zanimive in kreativne ideje.

Prepustijo ostalim, da hodijo po nakupih, v trgovine, ki so že sedaj mesec prej novoletno okrašeni, s polnimi vozički blaga vsi srečni in blaženi ker so dobili stvar 50% ceneje ker so zdaj praznični popusti, miklavževi, novoletni, zimski , potem bodo pustni, pa valentinovi, pa za osmi marec ... in tako naprej zopet do naslednjih novoletnih praznikov. Lastniki pa si manejo roke in se sladko smejejo saj imajo te popuste že davno vštete v svoje stroške. Nam nevednežem pa se to splača. Splača se nam za tistega dve evra več, ki ga »privarčujemo« na mesec.To se nam splača bolj kot pri kakem lokalnem obrtniku.
Pa res privarčujemo? Ali le polnemo žepe tujim investitorjem?

Nezavedno zaustavljamo lastni razvoj, razvoj posameznikov, razvoj posameznih regij in konec koncev celotne države. Mladi se izseljujejo, ker se ne splača ostat doma, hodijo delat v večja mesta, v večje firme, kjer tudi tu večina lastnikov ni slovenskih. Ali še bolje gredo v tujino.
Tu pa ostajajo starejši kjer si marsikdo ob svojih plačah in pokojninah ne upajo kupovati dražjih izdelkov pri domačih proizvajalcih, kmetih in obrtnikih.
In tako se svet vrti. Ali bolje rečeno denar.