Toda človek te narave, ki gre po poti te narave, ostane nem na Klic, išče načine da se skrije. Ve da ga Svetloba slači, poskuša da skrije svojo nagost in z zavrnitvijo Njegovega klica se loči in od tod zgoščevanje lastne osebnosti. To izzove suhost notranjega izločanja, tako da prokletstvo raja vse bolj občuti v njegovem življenju. Ta pot vodi še bolj k zgoščevanju - stanju materializacije. To nikamor ne vodi. To je katastrofalna pot, ki pelje v samouničenje.
Torej obstoja samo edina možnost - en izhod. To je pot Preoblikovanja-prenove. Tega se moramo v prihodnosti dobro zavedati! Samo opominjamo vas, da nimamo ničesar drugega v mislih kot da vam ozavestimo stanje v katerem smo in nevarnosti, ki iz tega prihajajo, želeli bi da vi sami odkrijete v kakšnem stanju se trenutno nahajate in da vam, tedaj, pokažemo edini možen izhod.
Mogoče vas bo to spomnilo na znan odlomek iz zgodbe o rajskem vrtu, v katerem se govori kako Bog išče Adama po rajskem vrtu in ga kliče:" Adam, kje si?" Kar pomeni, kozmična svetloba nenehno kliče padlega človeka:" Adam, kje si?" In, sedaj po tem znamenitem primeru, ser lahko obrnete na Boga in skrijete svojo goloto in odprtost k svetlobi. Toda to bi bilo neiteligentno in čez vso mero neumno.
Na vprašanje:" Adam, kje si?" pračlovek vseh časov, še vedno odgovarja:" ženska, ki si mi jo dal." To se dogaja zaradi tega, ker je vzrok naši konfliktov v nas, a vedno vidimo drugje, čeprav je vzrok v nas. Resnično, če bi se stvarno dvignili v božansko harmonijo, tedaj nam niti en samcat konflikt ne bi mogel do živega.
Sedaj ko smo si ogledali naš položaj, si oglejmo, kako naj bi človek reagiral na Kozmično Zarčenje s ciljem lastnega odrešenja in ozravitve!
Ko se človek enkrat ozavesti kako mu stvarnost njegovega obstoja nastavlja neizbežno izbiro med sprejetjem univerzalne svetlobe in potopitve v najglobjo temo in sprejme da sprejema Svetlobo in se pomiri z Bogom, takšnemu človeku je potem dana trojna pot vstajenja, trojn preobrazba in realizacija možnosti da se ponovno druži z Bogom. To se doseže:
- Mistično Preobrazbo;
- Organsko Preobrazbo;
Ki v vrstnem redu, spremljajo:
Vstajenje Duha:
Vstajenje Duše;
Vstajenje Telesa.
Toda tudi pot negativne reakcije na Interkozmično svetlobo prav tako pozna trojno preobrazbeni proces, čeprav se ta proces manifestira kot disharmonija in degeneracija človeškega bitja. Prazaprav je to degenerijoče preobrazbena aktivnost, ki je v njeni zadnji fazi, poznana kot rak.
1. Interkozmično zarčenje, v tem primeru, napada človekovo osebnost tako, da prodira skozi življensko polje;
2. s pomočjo notranjega izločanja, prodira v kri- v bistvo človekove duše;
3. na način, ki smo opisali, izzove tuje parazitske celice rasti, ki postane vnetje, tumor, rak.
Kot smo rekli, človek, ki bi želel da gre po poti preoblikovanja, mora prej pred sebe postaviti temeljno vstajenje Duha. To je proces ko Duh ponovno vstopi v človekovo polje.
Da bi razumeli kaj razumemo s tem, moramo ustvariti predstavo o skupnem človekovom mikrokozmičnem sistemu, katerega narava je trojna in, ki je sestavljena od:
1. osebnosti,
2. aure,
skupnega polja, skupaj z lipiko ( organom kjer so zapisi karme), v katerem se osebnost, skupaj z auro, giblje in obstoja.
Celotni trojni sistem proizvaja določen ton, določeno vibracijo, ki je v skladju z bitjem samoohranitve, ki živi v centru sistema. Če Jaz - centrično bitje nadaljuje da se odraža na dobro znane načine tega sveta, potem vibracija ostane nespremenjena.
Kot mikrokozmos (duša), je v njem nastanjeno Jaz - ego bitje, ki predstavlja celico v telesu tega sveta; v skupnosti z ostalimi, človek tvori skupino a kot celična skupina, v skupnosti z drugimi podobnimi celičnimi skupinami, on predstavlja organ te narave.
Z tem pa, skupaj s svojimi bližnjimi, je enak tej naravi. Ta Jaz človek,je del te narave, in zaradi tega kot človek, ki je osvobojen od tega sveta lahko reče:" Jaz in Oče smo Eno", tako je jaz človek, ki živi življenje disharmonije, lahko reče:" Jaz in ta bog narave, Pan, eno smo". Zaradi tega, če se interkozmično zarčenje dotakne takšnega človeka, tedaj je prvi dotik disharmoničen in nastopi neizogibno uničenje celotnega trojnega sistema narave.
Kadar je trojno bitje narave, ta Jaz - ego človek, v težavi in vpije po pomoči, tedaj odkriva da se narava in hitrost vibracije njegovega življenjskega sistema niti najmanj ne spreminja. Glede na to, da je on sestavni del te narave, njegov klic na pomoč ne more doseči do Boga živih, ampak odhaja do Boga mrtvih. Samo Pan, Princ tega sveta, sliši njegov krik.
Klic ene celice potuje skozi celično skupino, in iz skupinske celice skozi celotni sistem narave, pa ga zaradi tega lahko sliši tudi srce padlega mokrokozmosa. In tedaj ko vsaka celična skupina katera pripada telesu te narave, iz svoje nenehne potrebe po življenju, stopi v zvezo s srcem sistema in to zvezo vzdržuje, to srce, ki predstavlja središče obstoja tega naravnega reda, bo vsakič ojačano, s tem bo močan in celoten sistem, v odvisnosti od tega ali bomo šli po poti okultizma( vsevednosti), cerkve ali humanizma.
To smo morali pojasniti, da bi vam celotno pojasnili, da niti klic v pomoč, niti sprejemanje dogem ali filozofskih sistemov, ne more prinesti nič dobrega. Kadar kot človek , ki dojame svojo potrebo po obstoju sedete na stol in čakate na pomoč v pobožno resignaciji, tedaj čakate zaman, saj vas bo delovanje interkozmične svetlobne moči, ki je vzok da čutite in doživljate vaše trpljenje in težave, vsa bo vznemirjala v vaši negativnosti, in bo povzročala še večje uničenje.
Vi morate dati sekiro na korenino, vi osebno. Morali boste spremeniti ton, ki vibrira v vašem sistemu. Samo ko se celična vibracija iz temelja spremeni, in od tu vaša duša bo v prostor pošiljal popolnoma drugačen ton, ta drugi ton bo pravi klic po pomoči, na katero čaka Oče vašega življenja. O tem klicu po pomoči je rečeno:" Preden me bo klical, mu odgovorim."
Spremeniti osnovno vibracijo, pomeni živeti in biti v eni nenehni realnosti in molitvi. Kako lahko, skupaj s sistemom našega mikrokozmosa, dosežemo to fundamentalno opcijo, spremembo vibracije? To se lahko doseže tako, da se odrečemo tega kar nas v osnovi dela človeka te narave: zaradi našega celotnega jaz - ega nagona. Nesveto srce mikrokozmične celice mora da popusti svoj prijem nad našim celotnim bitjem in da se, od tu, dosledno vzdrži od svojega nagona po samoohranitvi. Celica mora začeti, da zanika svojo osnovno naravo in, s tem jo izgubi.
Toda, ničesar od tega se ne more doseči z manipuliranjem intelekta ali z voljo sistem vaj, kot to na osnovi čustvene odločitve. Tu je potrebena popolna korenita sprememba narave; karakterja, osnove obstoja in notranjega cilja. To dvigovanje oči k goram, od koder nam prihaja pomoč, v spremenjenem načinu življenja.
Kje in kako moramon začeti?
Že smo vam povedali da ta pot predstavlja: Pot odrešitve resničnega človeka v nas samih. Pot samoizpraševanja znotraj lastnega bitja. Pot na kateri človek mogoče lahko opogumi nekoga drugega, toda kateri, v osnovi, vsakdo med nami mora slediti v samoosvoboditvenem delovanju. To Pot lahko sledijo vsi tisti, ki so so ustvarili zavestno in harmonično zvezo interkozmično svetlobo-Bogom.
Ko smo, na tak način, uspeli da spremenimo lastno vibracijo, tedaj je narejen prvi mali korak na Poti. Tedaj dušna celica proizvaja drugačen ton, ki prvikrat poseduje določeno harmonično zvezo s Svetim Duhom-Bogom. Tedaj nas Njegov dotik nič več ne zadeva kot z mečem, ampak prihaja kot pomoč moči Svetlobe in Ljubezni, za naše vstajenje.
Tedaj lahko pričnemo prvega od treh procesov vstajenja: temeljna preobrazba, ponovni spust Duha. Tedaj, Svetloba, ki je Bog, to je, Duh preuzame življensko polje dušna celica pa proizvaja drugačen ton, ki prvič vsebuje določeno harmonijo i Interkozmičnim Zarčenjem. Tedaj nas Njegov dotik nič več n zadeva kot udarec meča, vse prihaja kot pomoč moči Svetlobe in Ljubezni. Prične se proces prenavljanja, osebnost se spreminja, in v njej se začne proces obnove. Stara lipika, z njenim delovanjem, ki veže na Zemljo, je neutralizirana, a atom, ki je seme ujetega Duha, je prebujeno.
Toda človek te narave, ki gre po poti te narave, ostane nem na Klic, išče načine da se skrije. Ve da ga Svetloba slači, poskuša da skrije svojo nagost in z zavrnitvijo Njegovega klica se loči in od tod zgoščevanje lastne osebnosti. To izzove suhost notranjega izločanja, tako da prokletstvo raja vse bolj občuti v njegovem življenju. Ta pot vodi še bolj k zgoščevanju - stanju materializacije. To nikamor ne vodi. To je katastrofalna pot, ki pelje v samouničenje.
