|
Cesta mi leti v obraz,
razdalja ni vprašanje,
praznina, mala celica,
topla, edina v trenutku.
Na vetrobranu le odsev,
utrujene, hiteče
sanje o denarju,
prazne marnje.
Utrujene, zadete scene,
dol s ceste,
izven poti,
tam življenje se godi.
Črni nič, bele črte,
kot hudič se mešajo v daljavo,
tam daleč je konec,
začetek poti.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Pot-Domov
Domov |
|
Powered By GeekLog |