Piše: Matjaž Majerič - Matej

Temo odpiram z naslovom, kateri dobesedno pove življenje in kvaliteto Pomurcev. Zaradi problematike in čimbolj obsežega opisa problematike, bom temo opisoval postopno in po sklopih. Dolgo časa sem potreboval, v katero temo naj zapišem svoje misli. Končno sem ugotovil, da je morda rdeča nit ravno ta tema. Vsi sklopi se nanašajo ravno na ohranjanje narave in kvaliteto življenja! Sklope bom pisal v tem članku in vas vabim, da temu članku sledite!

1. Problematika pitne vode v Pomurju

Od druge svetovne vojne naprej je bil interes vladajočih politik, da se Pomurje kot žitnica čim bolj izkoisti brez razmišljanja kaj razvoj pomeni. Vsa desetletja in zadnja leta so sledila k čimvečjemu donosu oz. predelku hrane. Ekologija, čeprav se je poznala, se je zavestno pozabljala ali po domače povedano dajala na stranski tir. Umetna gnijila, razno razna škropiva, pokrajina brez izgrajene kanalizacije, vse to je pripeljalo do stanja v katerem živimo danes. Prišli smo do točke, ko nam analize pitne vode povedo, da je celotno Pomurje z onesnaženostjo pitne vode na točki, ko je voda oz. podtalnica onesnažena že do točke, katera meji že na nevarnost, v kolikor se uživa, imamo vse možnosti karcinomne okužbe (rak) ! Glede na dajstva, da sistema izgradnje centralnega vodovoda in kanalizaiskega sistema ni narejaenega, se opravičeno sprašujem, kje živim.

Kmetijska politika države, s svojim načinom subvencij sledi k načelu, dajmo kmetom toliko, kolikor je potrebno, da imajo v hiši mir. Vspodbude za racionalno porabo gnojil, škropiv, eko izobraževanje kmetovalcev pa ostajajo na ravni izpred 30 let. Eko izobraževanje in subvencioniranje pa ostaja v naši državi samo pobožna želja. Podatki o onesnaženosti pitne vode so pa objavljeni sprotno le po želji in odločitvi lokalnih političnih veljakov! V kolikor boste izrazili zanimanje, vam bom z veseljem posredoval podatke in pravilnike o min. kvaliteti pitne vode,

2. Problematika tranzita tovornega prometa na državni cesti G3 Dolga vas - Maribor!

Z razpadom in vojn na prostoru naše bivše države, se je tranzitni tovorni promet iz meseca v mesec, iz leta v leto enormno povečeval. Zadnji podatki za mesec maj 2006 kažejo številko malenkost majnšo od 90.000 ! Na letni ravni pričakujemo tranzitni tovorni promet krepko preko miljon tovornih vozil. Če vzamemo povprečno težo tovornjaka 40 ton, si lahko kar hitro izračunamo dnevno obremenjenost naše državne ceste! Ko k tej številki prištejemo lokalni promet, pridemo do številke, katera se normalnemu Slovencu pod razno niti v sanjah ne more predstavljati. Posledice tega prometa pa lahko v nekaj točkah razdelim:

- Posledice na objektih
- Varnost otrok in ostalih ob glavni cesti
- Onesnaževanje Zemlje in zraka z izpušnimi plini
- Kvaliteta življenja ( strah, nespečnost, nervoza, živčne bolezni,... )
- Materialno oškodovanje

Državna cesta G3 Dolga vas - Maribor vse bolj spominja na 50-leta, ko so naši dedje s konjskimi vpregami vozili material po njej. Država oz. njeni pooblaščenci se pa iz dneva v dan obnašajo vse bolj mačehovsko in za izboljšanje razmer ne naredijo ničesar. Samo prazne obljube še dobivamo. Čas 2008, v kolikor bomo resnično v Pomurju dobili avtocestno povezavo, nam bo na lokalni ravni ostala državna cesta G3 le še makadamski kolovoz. Slike naše ceste vam bom posredoval v naslednjih dneh. Sicer pa, neverne Tomaže vabim na izlet v Lendavo in kateremu pot dolgo 90km uspe po predpisih prepeljati v dveh urah, častim s kavo.

3. Gospodarstvo in socialno stanje ljudi v Prekmurju:

Pomurje v mlajši zgodovini tako ali tako ni bilo ravno gospodarsko razvita pokrajina. Obstajalo je sicer nekoliko močnejših podjetij. Čas privatizacij je pripeljal do ukinjanja večine industrijskih podjetij v Pomurju, tako da lahko danes na prste preštejemo podjetja, katera še zaposljujejo in uspevajo na trgu. Kar nekaj Pomurcev si je kruh služilo v tekstilni industriji, vendar iz dneva v dan je teh delovnih mest manj, čeprav država meče denar v vrečo brez dna (MURA). Imeli smo tudi kar nekaj čevljarskih mojstrov, kateri so zaradi neracionalnih razmišljanj delodajalcev in države končali na zavodu za zaposlovanje (PEKO). Mesna industrija kot nosilec kmetijstva, pa tudi še plava in lovi zadnje zamahe pred utopitvijo. Od velikih nam ostajajo samo še ARKONT, MURA - začasno, VARSTROJ, VARIS in manjši podjetniki. Ljudi malih, marljivih in potrpežljivih smo pripeljali na rob socialnega preživetja....

Država pa nasprotno od načel dobrega gospodarja financira razno razne kvazi podjetnike z enormno velikimi finančnimi inekcijami. Zadnji primer je G. Druškovič, kateri je prejel s strani države cirka 150 milijonov SIT za odprtje novih delovnih mest, v resnici pa so pridne Pomurske in Madžarske šivilje delale zastonj. Stečajna masa pa kot izgleda ne bo pokrila niti stroškov sodišča. Takšno je gašenje požara. Bojim se, da je takšnih podjetnikov še mnogo več. Sicer to spada v temo Socialni problemi.

4. Kmetijstvo in kmetje:

Posledice kmetijske politike po drugi svetovni vojni se v polni meri kažejo zadnja leta. Politika majhnih kmetij in za povrh še razpalceriranih ne gre več s časom novega načina kmetovanja. Časi ko si bil pol dneva v službi, pol dneva pa kmet, so mimo. Posledice so dobro vidne danes. Neizkoriščeni traktorji in priključki na skoraj vsakem kmečkem dvorišču. Male kmetijske parcele so silile kmete, da so v želji za čim boljšimi donosi nenormalno uporabljale enormne količine raznoraznih gnojil in škropiv. Danes praktično ugotavljamo posledice v pridelkih in pitni vodi. Kolubarjenja rastlin ni bilo, kar je še danes prej pravilo kot praksa, čeprav vemo, da kolobarjenje pripomore k obnavljanju zemlje. Držav po eni strani s subvencijami vzpodbuja k čim večjim donosom, na drugi strani pa dopušča zaraščanje kvalitetne kmetijske zemlje. Rad bi omenil tudi grob poseg v kvalitetna kmetijska zemiljišča pri načrtovanju trase avtoceste skozi Pomurje. Namesto ohranjanja zemlje so zmagali interesi posameznikov za čim večjim dobičkom. Kako bodo preživeli marljivi Pomurski kmetje, o tem bomo lahko pisali že čez kakšnih pet let. Po mojem zelo zelo težko. Račun bo verjetno izstavljen ravno stranki, katera bi po svojih vrednotah na državni ravni za kmeta morala narediti največ!

5. Mura - reka ekološki zaklad

Reka Mura, ena redkih Slovenskih rek, kateri smo do danes uspeli ohraniti njeno vrednost. Poznana nam je po svojih mrtvicah in posledično njenem eko življenju. Ostaja nam s svojimi mlini narodni zgodovinski zaklad, katerega bi radi posamezniki v želji za dobičkom spremenili v reko elektraren takšnih in drugačnih. Namesto, da bi se denar prelival v ohranjevanje in varovanje Mure in njenega življa, ga trošimo za analize, kako takšen biser čim prej uničiti. In to za samo par kilovatnih ur električne energije. Za procent ali dva na letni ravni! Res žalostno!

Nadaljevanje sledi!
_________________
Vse v življenju mine, vse se spremeni!
Le prijateljstvo ostane,
in živi do konca tvojih dni!

Vir: http://www.gibanje.org