Se vam letošnjo pomlad zdi, da okolje nekako ni tako, kot smo ga bili vajeni? Temperature so namreč daleč prenizke, zato ni nič nenavadnega, da spet prihajajo na dan zloglasne napovedi o prihajajoči ledeni dobi, ki naj bi bila na našem planetu menda precej običajen cikličen pojav. Poledenitve naj bi v zadnjih 1,5 milijona letih povprečno trajale po 100.000 let, vmes so meddobja rahlih otoplitev, ki trajajo po 10.000 let

Zadnja ledena doba je Evropo prizadela pred 13 tisoč leti, vse skupaj pa se je zgodilo v manj kot šestih mesecih. V to je prepričan profesor William Patterson, ki je analiziral usedline na Irskem, ki naj bi bila v času zadnje ledene dobe - ta je bila razmeroma kratka, saj je trajala vsega 1300 let - prekrita z ledom kot Antarktika.

Doslej so bili geologi prepričani, da je bil prihod ledene dobe dolgotrajen proces, ki naj bi trajal nekaj desetletij, kar pa je že več raziskav ovrglo. Pred 13.000 leti naj bi se po popustitvi ledene 'brane' iz osrednje Severne Amerike izlilo v Arktično morje za dvajset Slovenij veliko jezero Agassiz, nastalo med tajanjem ledeniške odeje. Ta sladka voda je v letu ali dveh presekala delovanje pred nedavnim zagnanega Zalivskega toka.

Nekaj Agassizu podobnega imamo danes v Arktičnem morju, kamor se je natekla sladka voda predvsem sibirskih veletokov v približno enaki količini. Ujeta je kot mehur pod Baufortovim vrtincem, kjer jo zadržuje nenehno anticiklonsko vetrovje, ki piha proti smeri zemeljskega vrtenja. Vendar se ti vetrovi lahko kdaj tudi obrnejo - za nekaj tednov se je to zgodilo leta 2007 - in tedaj lahko pride do izliva. Zalivski tok (s pretokom tristo Amazonk), ki oskrbuje Evropo s toploto iz Mehiškega zaliva, v zadnjem času slabi, zato ga tak izliv lahko hitro ustavi. In Evropa se bo ohladila v nekaj mesecih.

Bo trenutna 'ledena doba' kot upamo res držala le eno sezono, ali pa za dlje časa prihajamo v čas, ko preprosto ne bo več poletja? Upajmo, da ne. Ledenodobna Evropa nam namreč ne ponuja veliko možnosti. Polarna kapa (do 3 kilometre debela ledena odeja) naj bi v skrajnem primeru segala prek Severne Evrope vse do Alp. Zadnje zatočišče drevja je ravno pri nas 'na sončni strani Alp', ki proti jugu prehaja v sušno, prašno pustinjo, kajti zemeljska vlaga je povečini ujeta v led.

Nič kaj optimistično, kajne?

Vir: dne.enaa.com/