(Ljubezenska impresija)
Jaz pri svoji ženski duši
se častno zavezujem,
da bom svojo veliko ljubezen
gojila kot bolest
in jo povzdignila v dejanja,
ki se merijo in naredijo edino zate
z ljubeznijo vse do absolutnega
čaščenja, dragi moj. Zavezujem se,
da ti bom izpolnila vsako željo.
Mojo naklonjenost moraš razumeti
kot očarljivo milost. Krzna ne bom
nosila ne poleti ne pozimi,
jajc in mesa ne bom jedla,
mleka ne bom pila in uživala kefirja,
ker ne želim biti okrutna.
Ohranila bom belo perje
za ljubezensko razmerje s tabo,
ti grulila kot prava golobica.
Za vsako duhovno besedo se bom
opravičila, za vsak nerazpoložen pogled
se bom samokaznovala.
Tvojim tekmecem ne bom dovolila
obiskov in izrazov naklonjenosti.
Skratka bila bom brezpogojno vdana
samo tebi. Vsako besedo, ki jo boš odložil,
bom malikovala. Ne bo ti treba več
potočiti ene same solza zame.
Odvzel si soncu luč in odslej si samo ti
moja svetloba. Sem suho drevo,
ki samo ob tebi vzcveti. Konica tvojega
jezika mi prinaša samo radosti.
Kruti udarci usode so mi užitek.
Prihajam k tebi kot ponižni suženj
in najljubši glasovi so mi tleski šibe božje
in udarjanje čevlja ob tlak,
še lepši pa mi je glas, ko tvoja roka
udari po mizi in zarisuje s kretnjami znamenja
tvoje preroške besede.
Opazila sem, da imaš nekaj neprisiljenega
v očeh, neko neizmerno »mučiteljsko ljubav«,
in zdiš se mi najlepši na svetu, deškega videza,
nadčlovek po Nietzscheju z neizmernimi potenciali.
In ko korakam od enega izničenega življenja
k naslednjemu srečam labradorca Heideggerja
in tebe moj dragi. Oprosti mi, če sem kdaj
bruhnila v smeh. Ljubim te, dragi, ljubim,
globoko te ljubim, brez definicije in omejitev.
