Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Zgrozeno_Lice_Izmuceno

Zgroženo lice... torek, 2. september 2008 @ 20:11 CEST Uporabnik: kanika59 Oko trudno ne zaprem, ne morem ga, enostavno ne gre, preveč vsega je videlo, doživelo ta dan, ranjeno je, izmučeno od vsega, tudi od izpraševanja, od psihofizičnega mučenja; v polmrak zavita ozka celica, ravno pravšnja za eno dušo, brez jaza, pol možganov, pol telesa, pod stropom okence…le ozka lina, da lahko oko ujame košček lune..sonca, da se z vetrom, pticami pogovori, izjoče dušo; duh 'kible' neizpraznjene, kot afrodiziak…anestetik, oko ranjeno ne rabi pomirjevala…tabletk, vse ima, še uspavanko, še njo ima, mu poje jo stražar in vsi njegovi na hodniku, z močjo zmagovalca, težkimi koraki, mu pendrek pomaga, z njim takt daje, udarja z njim po železni ograji, da zveni kot pesem sužnjev…glas angela smrti za duše preklete, da še tisto malo možganov cefra…mori; svetloba, luč zanikrna na stropu hodnika, še ta ugasne, rodi se groba tišina, tu pa tam iz celic vzdihi globoki, molitev…kletvice, oko se zapre..zaspi, ne moti ga nov 'make up', zgroženo lice. Komentarji (0) www.pozitivke.net