Tuj predirni glas je pustil
v meni boleče posledice.
Bil je v nasprotju z mojim trenutkom.
Zapičil se mi je kot trn v srce.
Odmeva in se postavlja kot mejnik
na moje razvojne poti.
Pritiska me odznotraj in izrinja.
Zaganja se vame in preusmerja ideje.
Postavlja mi zasede in zapoveduje.
Jaz se ne uklonim njegovim zakonom
fonetične razglašenosti in ostrim tonom.
Njegove notne zapise stlačim v kamin
in jih zažgem. Kljubujem mu z vso silo.
Svoj glasbeni trenutek si določam sama,
ko se vozim s parnikom po jezeru
svoje duše in se naravnavam
na plovbo k samotnemu otoku miru.
Tu se zasidram v varnem zalivčku
in prislonim uho na drevo.
Zaslišim Brahmsov koncert tišine.
Določim si orglsko točko,
ki me očara kot mehko razpoloženje,
preraja in očisti predirnih glasov.
Tuj predirni glas je pustil 
