Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Stara_Zajemalka_Pekel

Stara zajemalka petek, 23. november 2007 @ 08:49 CET Uporabnik: Tatjana Malec Ali si že kdaj mislil proti samemu sebi? Če tega tvoj korak ni zmogel, potem nima reflekcijske moči, da bi občutil premikanje tal pod nogami in rast cvetoče in dišeče lipe slovenstva. Če tvoja praksa ni mišljenje in če si samemu sebi neka oblika prakse, potem prihaja tvoj jaz iz stare navade v ne-jaz. Demontaža sistema ne odžene jate, ki se z okužnostjo leve strani daruje tistemu, ki te kot leno gos – ga, ga ga- dodobra nahrani. Pekel je v globini ranjene zemlje, ki ima v vonju cvetoče lipe shranjeno bolečino rojevanja in nemirnega obračanja v snu, ko si morda ti mirno spal v svinčenih nočeh, ko so drugim odirali kožo na Roški. Mnogo prezgodaj si se odločil, da boš svojo konkretnost v sebi izpeljal z identiteto logike, ki meri na stezo k usedlini negativne dialektike in ukinjenih monopolnih vzorcev, a ti si zamujal čutiti priložnosti - razumeti pomen vsiljene besede in videti tuje pismenke v skledi z imeom 'skupna jedra'. Ko razmišljanju odrečejo legitimnost, se pijani vračajo v stari revir na sidrišče bakanalij, oddojkov, čevapčičev in česna. Sublunarnost je analogija napačnega stanja, ki se prevaja v nerazpoznavni proces. Stopi čez pojem in ga primi za rep, povleči vrvico nazaj v viadukt samoutemeljitve, da ti je tujina odrezala večji kos kruha, kot ti ga odreže domovina in povej, da te zato daje nostalgičnost po časih, ki bi jih rad živel še naprej v lenobnem puhu svojega ugodja. Subjektivni refren se je razrešil v glagol časa karamel za otroke, ki niso bili iz Petrička, Za otroke, ki mečkajo v rokah smešno igračko brez spomina o shirani sončnici. Ko potrošiš vso njeno luč, boš v prozorni plastenki opazil meglo in vibasto snov, ki se je zalepila na tvoje oči, da ne vidiš svojih spodsekanih nog, ki stojijo na mestu kot pilotirani podporniki starega podirajočega se viadukta. Analiza stanja kot model enoumja se utemeljuje z redukcijo mišljenja. Vstavlja demagoške pojme v sendvič in hrup časa te hrani, da si še komajda živ medtem, ko se ohlaja stara zajemalka, na katero te veže nostalgičen spomin. Komentarji (2) www.pozitivke.net