Človek NE preboli, bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih osamljenih,
deževnih dni kakor vulkan izbruhne.
In teče kakor lava skozi srce in privre na dan skozi oči,
se zalesketa in po licih spolzi in tiho ,tiho kane na tla in izgine.
In človek ima le še polovico srca in SPOMINE.
Človek NE preboli, bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih osamljenih,
