Na lepo zimsko noč,
V ivju se ponosno je bleščala,
Si iz žil izsrkal mi moč,
Da v solzah sem zaspala.
Sredi paradiža utonil je korak,
Ko pod lučmi poljubljal si jo
In dušo zastrl mi je mrak
Ob misli, da zamenjal si me z njo.
Presunil te je moj obraz,
Kot praviš, na njem grozen je izraz
Se zrisal, ko zagledala sem te
In nekaj neznanega spreletelo te je.
Imam ponos, ničesar nisem rekla,
A tebe še isti dan je vest zapekla
Zaradi strahu mojega prezira.
Ne prezir, le silna bolečina odpira
Mi vrata v dan, v noč jih zapira.
Na lepo zimsko noč,
