Sončno razgret svet Mediterana
ugaša dnevno svetlobo
in prižiga večerne luči.
Ribiči odhajajo na morje.
Azur se poslavlja s preglasitvijo
lazuritnega plesa večernih senc.
Členovita vklenjenost sončnega zatona
se lepi na oči. Rdeča točka, ki pleza vate.
Galebi plahutajo na hrbtih valov.
Dlesni skal kažejo neznane obraze.
Tako platonsko so zaljubljene v morje.
Krhajo ga s svojo goloto
in mu slačijo kožo.
Svetloba vstopa na povsem
drugačen način v žive stvari.
Diha, da pozeleni prostor.
Prevrtinčijo se luči
in odvržejo dušo na sipine.
Melodije jih bodo sestavile v življenje.
V tkivu se gostijo sokovi.
Bodi sla ali čudež.
Milina, ki jo vodi vešča ljubezen.
Zoreči sadeži mezijo v koktajlu telesa.
Postoterjena prha, zapisana stvarem.
Stkan oče iz zlata, ki se je spremenil v liste
s tehtnico ljubezni v svojih plodovih
vselej odžeja uho vode z plivkanjem
in nahrani oko svetlobe z neizrečenimi besedami,
od vseh razumljenih, ko v zrcalih morja plavajo ptice.
Slišim glas, ki ne bo nikoli izpraznjen besed.
Sladki kačji med ljubezni.
Ob oknu stoji mladenka.
Njene roke so se dotaknile bleščeče beline.
Vetrc je premaknil zaveso.
Prihaja pripet na sončni žarek. Ali niste vedeli,
da rumena barva pomeni radovednost in veselje.
Sončno razgret svet Mediterana
