Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Lepa_Telo_Sreca

Lepe noge četrtek, 13. september 2007 @ 09:11 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Vsak ima srečo svojega telesa, da se mu skozenj pretaka glasbena matematika, ki je gola deskripcija duše. Vzdignem roko, jo zajamem, in z rokavom pobrišem dim za njo. Jaz imam vselej zadnjo besedo. Računalnik ali papir pred mano nikoli. Da se znajdem v njej, se odprem kakor široko nebo. Misli so poslikane z obrednimi barvami – enkrat so bele, modre, drugič rdeče, zelene, tretjič sive in črne. So simboli barv in dodatkov – enkrat aktivni, drugič regressus ad infinitum. Božemili, kakšen monitor paradoksalnih zavesti! Vendar prava misel človeka je središče galaksij. Je nepreglasna. Izletno sejmišče duše. Najdragocenejši temelj duha. Koliko pozornosti, vznemirjenja in prebujenja! Moči dobrega in ničnosti v nečimrnosti. Električno mikrovalovno nihanje s postuliranjem zavesti skozi sive celice. Vendar misel ima tudi lepe noge. Slekel bi ji pas, nogavice in nedrček. Rad bi se začutil ujetega v njej. Rad bi občutil kako mi slači majico in kako se curek znoja raztrešči brez besed in takšna misel je pravi rokopis srca. Noben program umetne inteligence ne more zlomiti njen logični razum: ljubiti. Povsod so stojnice, veliko misli in praznih besed. Misel prižiga namizno svetilko in midva posedava sama ob njej. Brez računalnika! Kdo bo sprejemal najine misli in besede, ko bova morala oditi? Računalnik ne bo potočil nobene solze. Treba mu bo vgraditi srce. Komentarji (0) www.pozitivke.net