Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Harmonije_Nebo

Harmonije sreda, 11. julij 2007 @ 00:05 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Iztrgala sem okras rumene njive in ples razigranega zrnja, ki je zarisovalo blagostanje kruha in veliko veselje sonca. Stkala sem iz slamic aranžma sreče, ki je po svojem vonju podoben gnezdu ptice, ki sprejema v dar bilke in plodove klasja, ko s čistim letom določi obraz in smeri neba. Shranila sem v svoje srce soj ognjišča in dimenzije ognja, ki zbližujejo in podaljšujejo razdalje plamenov, ki razumejo sanje in prostore strasti. Iščem svoj obraz na valovih pšeničnega polja in izbe zazibanih skritih resnic v sebi, ki so iz rodne zemlje zgradile moje kosti in iz kamnov sezidale moj dom. Prisluhnem vetru, ki te stvari premetava v meni. Tipam ostre drobce steklovine, ki so sestavljali ogledala mojih podob in mi kazala dremavo hrepenenje mladosti. Ne sprašujem več po volji tistega obraza, ki je bil sladek kot med in edinstven. Skoraj vse kristalčke sem vsula na kup in zrasla je velika prosojna kupola. V njej sameva mirni prostorček bivanja, kjer se razvozlavajo nove razsežnosti. Koliko smotrov se zarisuje v duši cvetličarke, ki ustvarja tihožitje raznobarvnega šopka v bleščečih harmonijah poletnega jutra in v ponotranjenem odnosu prostora zase. Sedem na travnik in prebiram besede iz ust cvetov, ki izpuhtevajo vonje življenja. Komentarji (0) www.pozitivke.net