Skozi izrisano sliko tvojega zvena
Rišejo se besede prijateljstva pomena
Brišejo v nevidno, na en sam mah
Kilometre dolge v zvezdni prah.
Ovita v barve neskončne miline
Potopila sem misli v spominih tišine
Saj solz mi na tisoče v duši vre
V krošnji srca po licih polze.
Pa narisal nasmeh mi je angel na lica
Pobarval nebo je, naj zleti vanj ta ptica
Ponese naj daleč v sončev dan
Ljubezni obraz meni poznan.
Iznenada sem našla na razpotju teh cest
Svoje stopinje iz preteklosti mest
S krikom nasmeha sem v duši zastala
V hipu prijatelja za življenje spoznala.
Me našel boš kdaj na robu noči
Popeljal nazaj pred zvezdic oči
Te našla bom kdaj na poti nazaj
Vrnila naprej bom v smeri za raj.
