Daj, kot sonce mi objemi obraz,
poglej se v ogledalo in tam sem jaz,
ki z vetrom divjim nosim iste sanje
in z morjem naplavljam vero vanje.
Daj, kot reka me vzemi s seboj,
naj bom kot metulj, frfotav in samo tvoj,
bodi kot dež, ki drsi mi niz lica,
ostani ujeta samo moja svobodna ptica.
Upaj in sanjaj, nekje sem vendarle jaz
na vrhu mavrice, kot senca čez tvoj obraz,
steci čez polje, v svobodo mojo zavita,
objemi s soncem topline mi lica ovita.
Daj, kot sonce mi objemi obraz,
