Če si zares ljubljen,
ti ni mar, če je ljubeča oseba
do tebe posesivna.
Če si zares ljubljen, ti ni
mar, če je tvoj ljubitelj
do tebe nenehno ljubosumen.
Če si zares ljubljen, ti ni mar,
če te tvoj oboževalec
nenehno sumi in sumniči.
Če si zares ljubljen, ti ni mar,
če te tvoj sopotnik nenehno zbada
in javno ponižuje.
Če si zares ljubljen, ti
ni mar, če te tvoj partner
izsiljuje in pogojuje.
Če si zares ljubljen, ti ni mar,
da tvoj ljubeči s tabo tekmuje
in zavistno na tebe pogleduje.
Če si zares ljubljen,
ti ni mar, da zveza nikakor
ne napreduje.
|
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Nan dne četrtek, 16. junij 2011 @ 12:22 CEST
Drzni optimizem, tudi če sam zares ljubiš.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 16. junij 2011 @ 13:07 CEST
Lep dan želim,
PumaAngel
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 16. junij 2011 @ 13:49 CEST
sicer pa ob takih pogojih kot pišeš v pesmi od druge osebe zares nisi ljubljen.
---
stoychi
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 16. junij 2011 @ 14:18 CEST
ti ni mar, če je ljubeča oseba
do tebe posesivna.
Če si zares ljubljen, ti ni
mar, če je tvoj ljubitelj
do tebe nenehno ljubosumen.
Če si zares ljubljen, ti ni mar,
če te tvoj oboževalec
nenehno sumi in sumniči.
Če si zares ljubljen, ti ni mar,
če te tvoj sopotnik nenehno zbada
in javno ponižuje.
Če si zares ljubljen, ti
ni mar, če te tvoj partner
izsiljuje in pogojuje.
Če si zares ljubljen, ti ni mar,
da tvoj ljubeči s tabo tekmuje
in zavistno na tebe pogleduje.
Če si zares ljubljen,
ti ni mar, da zveza nikakor
ne napreduje.''
P.S: In pravzaprav, ko bolje prebereš pesem, je res. Ni ti mar in prav je da ti ni mar, ker sigurno si sam sumničav, ljubosumen, izsiljuješ, pogojuješ oz počneš vse isto kot tvoj spremljevalec ipd. Če pri sebi to lahko toleriraš, potem je tvoja naloga da tudi pri drugemu. V kolikor pa človek želi, da ''ogledalce' preneha s tem, pa je najbrž pametno, da tudi sam nehaš.
Stojči...verjetno imaš prav. Da, prav imaš. Ampak še kako si ljubljen, če ti partner to počne, ker tega ne počne brez vzroka. Jaz sem ljubosumna, kaj pa naj bo moj partner drugega kot isto? Jaz se ponižujem, pa čeprav samo na ''podstrešju'', normalno da mi bo partner sledil. Kdo potem to lahko popravi? JAZ.
psiho-analiza ali Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Fredo dne četrtek, 16. junij 2011 @ 15:49 CEST
Spoštovani hierhod
Za psiho-analizo bi bila dovolj ena kitica.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: merijen dne četrtek, 16. junij 2011 @ 18:36 CEST
si prepričan, da nimaš kakšnih skritih, mazohističnih nagnenj ??!
Ps: To je seveda mišljeno kot šala, ampak dejstvo je, da ti oseba s takšnim značajnostnim profilom, lahko slej ko prej življenje spremeni v pekel, pa ne glede na to, da te 'ljubi', seveda na svoj 'bolni' način.
Še celo, če bi se pesem glasila v smislu:... če si zaljubljen, ti ni mar itd, itd... bi se vsakdo od takšne osebe kaj kmalu 'odljubil'! /In jo 'ucvrl čez drn in strn' samo za to, da se je reši.... /
Saj ni važno samo to, da si ljubljen, ampak je važno tudi to, ali ima oseba X, sama takšne kvalitete, da ji lahko to dragoceno čustvo tudi sam vračaš.
LP!
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: hetLicht dne četrtek, 16. junij 2011 @ 19:26 CEST
Jaz pa mislim, da če si zares ljubljen in če zares ljubiš in če je
vse skupaj obojestransko, potem tu sploh ni prostora za
takšna
in drugačna ljubosumja in posesivnosti. Če pa ljubosumja in
posesivnosti so del odnosa, potem pa prava ljubezen med
vama
še ni zasijala. Mogoče bo, mogoče pa ne.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Nan dne četrtek, 16. junij 2011 @ 19:56 CEST
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: hierhod dne četrtek, 16. junij 2011 @ 22:12 CEST
Hvala vam za komentarje! Nisem si mislil, da bo tale pesem povzročila tako različne in tako podobne komentarje. Pesem je nastala, ko sem se spominjal nedavnega pogovora s slovenskim glasbenikom.
Tarnal je nad svojo posesivno partnerico in pa nad svojo umetniško svobodo. Na koncu pogovora je izpadlo, da hoče obdržati eno in drugo. Morda se vam zdi to precej snobovsko, ampak v resnici je stvar precej egzistencialno resna.
Ljudje, ki morda živijo na robu ali ekstremno, zelo hitro ugotovijo, kako pomembna je za njihov obstoj prisotnost ljubezni. Taki ljudje si glede ljubezni ne morejo privoščiti posebno visoke izbirčnosti.
Takšni ljudje sprejemajo svojega partnerja v vsej njegovi realnosti. V njegovih plusih in minusih.
Človek, ki je nekakšen desperado glede ljubezni in občutka ljubljenosti, bo zadovoljen, če ga neka oseba ljubi samo 10%. Takšnemu človeku ni mar, če je ostalih 90% njegov partner posesiven, ljubosumen, žaljiv itd.
V puščavi je dobrodošla skoraj vsakršna oblika vode. Življenje v puščavi je sposobno preživeti tudi ob topli, umazani in neokusni vodi. Življenje, ki se porodi iz puščavske vode, včasih zablesti ali vzcveti v nadnaravni lepoti.
Lep večer vsem!
hierhod
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Nan dne četrtek, 16. junij 2011 @ 22:48 CEST
Hierhod, hvala za tvoje pojasnilo.Mene je zmedlo tisto "Če si zares ljubljen",
tako, da nisem dojela da gre za (resničnih) 10% .
Lep pozdrav.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Fredo dne četrtek, 16. junij 2011 @ 22:51 CEST
Spoštovani
Mislim da umetniku ni potrebno razlagati svojega dela, saj je
svoja čustva preslikal (v tem primeru) v pesem, s katero je
omogočil (sicer subjektivno) doživeti čustva tudi bralcu.
Ker pa je bila omenjena puščava in preživetje, pa morda tale
link: http://www.youtube.com/watch?v=rv6T6YuSXOA
90:10
Prispeval/a: MC dne četrtek, 16. junij 2011 @ 23:04 CEST
>> ti ni mar, če je ljubeča oseba
>> do tebe posesivna.
WTF!
No, ja…mogoče imaš prav. A le, če spremenimo splošno
sprejeto definicijo ljubeče osebe. Resnici na ljubo, je v praksi
tudi velikokrat res tako. Mnoge ženske se oklepajo ničvrednih
in pijanih moških, ki jih celo pretepajo, samo da so potem
deležne magičnih 10% ljubezni, oziroma bolje rečeno
pozornosti, saj je njihova samozavest tako na psu, da si sploh
ne predstavljajo, da bi mogle dobiti kaj boljšega. In potem se
iz tega razvije pristen sadomazohističen odnos, ki temelji na
razmerju 90:10 ;)
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 16. junij 2011 @ 23:15 CEST
ugotovijo, kako pomembna je za njihov obstoj prisotnost
ljubezni..."
prav življenje z osebo, ki si jo opisal v pesmi je pravi ekstrem
in prav zaradi take osebe partner ljubosumne in posesivne ter
grobe osebe je na robu... mislim, da tako je rekla tudi
Desdemona...
Prisotnost ljubezni za naš obstoj razumemo vsi in za takšno
spoznanje ni obvezno doživljati ekstremnih situacij... vsa
čustva ljubosumje, posesivnost, zbadanje, poniževanje in
drugi "ljubezenski ne-cvetke" ... nam kažejo le to, da oseba
ne zna ljubiti in da nima rada same sebe ter nenehno išče
potrditve v takšnem obnašanju kjer bo z bolnim obnašanjem
uveljavlala svoje "veličje"...
Če vse to prisotno v partnerstvu - potem ti sploh nisi ljubljen
niti zares niti zahec, si le last tega človeka , ki si misli, da si
njemu dolguješ vse in vsepovprek na vsakem področju ali
zadnja varianta, kjer na vidiku ni nobene druge.
Seveda, če partner nima tehtnega razloga za takšno
obnašanje, recimo večkratne prevare, škodljive navade itd.
(veliko izhaja iz družinskega okolja: teorija
navezanosti, podzavestno si bomo izbirali partnerja kateri se
bo obnašal na način, ki je ostal v naši zavesti iz otroštva...
mame, mame...)
To je moje mnenje.
Lep večer
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Anonymous dne petek, 17. junij 2011 @ 11:24 CEST
Moje pa je naslednje:
Za moje razmišljanje, miselni sistem, podzavest, navade ipd. so odgovorni moji starši? Zaradi njih izbiramo take in drugačne partnerje? Nak, za svoje podstrešje in vse v zvezi z njim sem odgovorna sama. Jaz vem, kaj mi paše in kaj mi ne paše, kaj se plete in kaj se ne plete po moji glavi, vse svoje reakcije poznam. In če mi paše, da človek počne v pesmi naštete stvari, kdo je za to odgovoren? Jaz. Mar mi pa za našteta dejanja še kako je, saj drugače takega zrcalca ob meni ne bi bilo. In skoraj gotovo tudi osebica na drugi strani manipulira. Karikiram: Jaz manipuliram s tabo za tvojo ljubezen, ker menim da ni dost če imam sama sebe, zato od tebe zahtevam da me ljubiš!, spoštuješ! in ko me ne, hodim mami govorit čez tebe, ti reagiraš tako, da me varaš ipd. Juhej.
Kje so tu starši? Uh, daleč stran. Daleeeč v preteklosti, če pa se je kdo želi oklepati- be my guest.
In pa misel:'' Jaz imam nizko samozavest, ker me starši niso spoštovali, se niso spoštovali med sabo in zato imam takega partnerja ipd. ?'' Uh, zabloda. Jaz sem sedaj tu, imam svojo glavo, svoj um in svojo samozavest in z njo počnem karkoli želim. Kaj imajo starši tukaj? Nič.
Ampak, v naravi človeka je, da očitno raje živimo v glavah drugih.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: *Marja* dne petek, 17. junij 2011 @ 14:06 CEST
>"Ampak, v naravi človeka je, da očitno raje živimo v glavah drugih. >
To je bistvo vsega.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Nan dne petek, 17. junij 2011 @ 14:47 CEST
Lep dan vsem.
Ptica ki prepeva v moji glavi
in ponavlja da te ljubim
in ponavlja da me ljubiš
s svojo lajno me že gnjavi
jutri zjutraj jo zadavim.
Jacques Prevert:
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Violeta dne sobota, 18. junij 2011 @ 08:13 CEST
Nikjer nisem zapisala, da starši "krivi", so pa odgovorni za določena področja, ki potem vplivajo na naše vedenje in naše izbire.
>'' Jaz imam nizko samozavest, ker me starši niso spoštovali, se niso spoštovali med sabo in zato imam takega partnerja ipd. ?'' < žal - ta trditev je resnična, do takšne ugotovitve in trditve človek pride šele, ko prepozna določen vzorec, ki se pojavlja večkrat in potem, ko to razume začne delati na tem, da to spremeni.
PumaAngel, pozanimaj se za to smer z drugačnim pristopom in boš ugotovila mnogo kaj zanimivega in koristnega, mogoče celo zase.
Lep dan vsem :)
Nan... ptičica pa ja nič ni kriva :D
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 19. junij 2011 @ 19:55 CEST
To se nanaša na popolna doživetja ljubezni, ki so bila morda ali verjetno časovno omejena. Lahko se nam je to zgodilo v otroštvu s strani staršev ali starih staršev, lahko se nam je to zgodilo v času šolanja s strani prijateljev in prijateljic.
Lahko smo takšno popolno ljubezen doživeli na nadnaraven način na poti naše religioznosti.
Zelo močno dozo ljubezni dobimo, če doživimo, da je neka oseba zastavila svoje življenje za naše dobro.
Vsekakor doživetje popolne ljubezni v preteklosti pripomore k prenašanju nepopolnih ali celo nenormalnih partnerskih odnosov v odrasli dobi.
Mislim, da je osnova vseh nenormalnih partnerskih odnosov strah pred izgubo partnerja, da bi bili zavrženi, da ne bi bili na prvem mestu v partnerjevem srcu. Iz tega sledi ljubosumje, iz tega pa izhajata zavist in maščevalnost.
Se mi zdi, da je včasih lahko celo huje, če smo 90% ljubljeni, 10% pa ne.
Tudi na področju fizične ljubezni je lahko zelo pestro. Je mišljenje, da če je v zvezi prisotna redna spolnost, da je to 10% zveze. Če pa spolnosti ni, pa le ta postane 90%-ni delež zveze ali celo 100%-ni delež.
A nismo ljudje komplicirani?
Lp!
hierhod
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: MC dne nedelja, 19. junij 2011 @ 21:14 CEST
Ljudje smo v osnovi produkt biološke evolucije, ki je posledica
naravnega izbora. Naša "čudnost" je v bistvu biološka
adaptacija, ki jo določa naš DNK. Če smo preveč "čudni", to
zmanjšuje naše možnosti za prenos genov na potomce, in
enako velja, če smo premalo "čudni". Povedano drugače - v
naravi ni nič čudnega in nič čudežnega. Tudi naše emocije, ki
proizvajajo "čudeže" in čudenje, so samo evolucijska
adaptacija. Čustva nam izboljšujejo reakcijske čase in
povečujejo silnost odziva - to pa v večini primerov pomeni
preživetveno prednost.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: Hunter dne nedelja, 19. junij 2011 @ 23:18 CEST
Čestitam, zadetek v polno!
Temelj ljubezni je obojestransko spoštovanje, ki je glavno jedro vsega.
Kjer je ljubezen, tu je tudi ljubosumje, če je v mejah normalnega je vse v redu , če ni se sprevrže v trpinčenje obeh.
Za posesivnost ni prostora, pogoj je, da obstaja toleranca. Če je ni potem to ni ljubezen ampak nekaj drugega, izkoriščanje, poniževalnost, ki pripelje do ogroženosti, ki se sprevrže v vse drugo samo ne v ljubezen.
Zdrava tekmovalnost je uravnilovka med dvema samo, če se začne in konča s toleranco,
z vnaprej znanimi standardi obnašanja in spoštovanja.
Lep pozdrav.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 20. junij 2011 @ 21:04 CEST
Hvala za komentar! Mislim, da si edini na Pozitivkah, ki me popolnoma razume!
Želim ti lep večer!
hierhod
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: B.L. dne ponedeljek, 20. junij 2011 @ 22:59 CEST
No ja, jaz pa se trudim razumeti, a mi to nikakor ne uspe.
Moje mnenje o vsebini pesmi:
" … če je ljubeča oseba do tebe posesivna.
… če je tvoj ljubitelj do tebe nenehno ljubosumen.
… če te tvoj oboževalec nenehno sumi in sumniči.
… če te tvoj sopotnik nenehno zbada in javno ponižuje.
… če te tvoj partner izsiljuje in pogojuje.
… da tvoj ljubeči s tabo tekmuje in zavistno na tebe pogleduje.
… da zveza nikakor ne napreduje."
Če je tako, ti je lahko le jasno, da nisi zares ljubljen, da sploh nisi ljubljen.
Morda nekoč si bil, bil od te osebe, a zdaj nisi več. Lahko bi celo rekla, d je ta oseba bolna, je brez občutka lastne vrednosti, njena samozavest je na psu, ne ceni sebe, ne ljubi sebe in kako bi potem lahko ljubila drugega?
Bolezenska je ta njena čustvena odvisnost od tebe in potrebuje le občutek varnosti, ki ji ga daje vedenje, da ji pripadaš.
Ni to ljubezen, kajne da ni?
"Če si zares ljubljen, ti ni mar …"
Torej, ljubljen nisi. (Je le strah, kar drži to osebo, da visi na tebi.)
Ampak, kaj pa ti? Ali ti ljubiš?
Če ljubiš, potem TI JE MAR! Pa še kako ti mora BITI MAR!
Moraš ji pomagati! Nekoč te je gotovo ljubila – predno je izgubila sebe.
Obstaja vzrok, da je njena samopodoba tako padla.
*
Seveda pa obstaja še druga možnost.
Morda tudi sam potrebuješ tako »bolno« razmerje – zaradi svoje lastne čustvene nedozorelosti. In bosta trpinčila drug drugega v nedogled. Škoda.
V tem primeru pa razumem, da se je moč zadovoljiti z »ljubeznijo« in vsemi čustvenimi izpadi, ki jih daje taka oseba. In takrat lahko velja: "Če si zares ljubljen, ti ni mar …"
Fuj! (Kar gabi se mi misel na to.)
MORA TI BITI MAR!
Kot človeku! Sploh pa kot partnerju!
Ne glej stran, ko nekdo, ki te je ljubil, izgublja samega sebe!
*
Uporabila sem drugo osebo ednine, ker je pač tako pisano tudi v pesmi.
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: dunja dne torek, 21. junij 2011 @ 00:05 CEST
Všeč mi je nizanje kontrastov.. Zelo lepo napisano!
Mislim, da je namen tvoje pesmi bila kratka psiho-analiza bralcev in kot vidim, ti je še kar uspelo :)
Vsak se na svoj način trudi razumeti pomen pesmi, nekateri celo prepričati v nasprotno.
Pomen pesmi je za nas mnoge uganka na katero poznaš rešitev le ti!
Želim ti lep večer, pa napiši nam še kakšno uganko, lepo je videti nas tvoje komentatore v soju malih sivih celic.
Lp,
Dunja
Če si zares ljubljen
Prispeval/a: hierhod dne torek, 21. junij 2011 @ 22:14 CEST
Hvala ti za prelep komentar, ki je povedal bistvene stvari! Res je! Pesem je nekakšna psihoanaliza ali auto-psihoanaliza.
Mislim, da je veliko ljudi na tem svetu že bilo na obeh straneh, v obeh vlogah. Veliko ljudi nas je že bilo v vlogi ljubosumneža in pa tistega, ki mora to prenašati.
Želim ti lep večer!
hierhod