Danes se zdi, da dišiš po pomladi,
cvetoči, brsteči, prostrani livadi,
vonj kot da se s toplino prepleta,
ob vsakem vdihu je duša prevzeta.
Te čutim, kot dete novorojeno,
ki z ljubeznijo je prepojeno,
niti nevidne tkejo odejo,
držijo jo roke, ki čuvajo mejo.
Kot štopar ob prašni cesti vedoč,
ne ogleduje prahu čakajoč,
z utrinki je spremljana zvezdna noč,
s sončnimi žarki potok deroč.
|