Me je v večer spet pobožal mrak,
prižgal zvezde,ne grem še spat,
ugasnila je luč sveta petje ptic,
že luna se smehlja mi z neba.
Iz vasi večerni zvon se oglasil,
kot da otroke spat je napotil,
petje pesem veter nosi iz daljave,
mladi fantje jo pojo s planjave.
Le pojte fantje dotaknite se srca,
prisluhnite dekleta k vam potuje,
pojo jo vam se srčne želje čuje,
odmev jo nosi v domove k vam.
Z lepoto osrečuje srca vsem nam.
Je petje utihnilo so luči prižgale,
dekleta fante k sebi so povabila,
zdaj jim srce zapoje jim zaigra,
še skrivnosti zvezdna noč ima.
Prebuja jutranja se zarja v dan,
fant odhaja od dekleta zaspan,
a vesel saj utrgal sebi je cvet. |