Podeljene nagrade MSS za najboljše diplomsko in magistrsko delo s področja mladih v letu 2017

Mladinski svet Slovenije (MSS), krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij, je v letu 2018 že devetič zapored razpisal natečaj MSS nagrada za najboljše diplomsko oz. magistrsko delo s področja mladih v letu 2017. Organizatorji natečaja so dobitnici nagrade MSS za leto 2017 razglasili na zaključni prireditvi, ki je potekala v ponedeljek, 9. aprila 2018 ob 17. uri v veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Nagrajenki Nežka Agnes Vodeb in Leonida Brezovec sta se v svojih delih lotili aktualnih, vendar slabše raziskanih tem in s tem odprli nove priložnosti za razmislek, kako želimo graditi družbo v prihodnje. Nagrade so podelili ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, direktor Urada RS za mladino Rok Primožič in predsednik MSS Tin Kampl.

Nežka Agnes Vodeb (Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta) iz Občine Mengeš je prejela nagrado MSS je v kategoriji diplomskih del za diplomsko delo z naslovom Osnove dela z mladimi na javnih površinah in različni pristopi, ki ga je zaključila pod mentorstvom doc. dr. Mateja Sandeta.

Delo govori o umeščanju dela z mladimi na javnih površinah v širši kontekst in ker je to področje v Sloveniji slabo raziskano, je njen prispevek na tem področju izrednega pomena. V diplomskem delu je raziskovala značilnosti uličnega dela z mladimi, različne oblike, načine uličnega dela in pozitivne ter negativne lastnosti v nasprotju z institucionalnimi pristopi dela z mladimi. Ulično delo z mladimi se v slovenskem prostoru vedno pogosteje izvaja. Predstavlja drugačen način izvajanja vzgojno-izobraževalnih ali socialno-integrativnih dejavnosti. Poteka izven institucij, na javnih površinah, v življenjskem prostoru mladih.

Je pristop, ki je izrazito osredotočen na posameznika in spoštuje njegovo avtonomnost, posledično pa aktivnosti temeljijo na naslavljanju interesov, potreb in stisk mladih. Ulično delo je način, da »strokovnjaki« pristopijo do uporabnikov in jim v njihovem okolju (po)nudijo podporo. Z uličnim delom je možno naslavljati mlade, ki se pri odraščanju srečujejo z različnimi izzivi ali težavami, niso vključeni v institucionalne programe podpore, ali pa spadajo pod t. i. ranljive in marginalne skupine mladih in svoj (prosti) čas preživljajo na javnih površinah.

V Sloveniji je opazen nezanemarljiv delež  “NEET”, torej mladi, ki niso vključeni v izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje. Le-ti so še posebej ranljiva družbena podskupina, ki posledično prihajajo v ospredje (predvsem evropskega) političnega diskurza. Gre za izredno pomembno in aktualno temo socialnih in mladinskih politik, ki pa je pri nas zapostavljena in s strani države nenaslovljena. Diplomska naloga tako odpira pomembno raziskovalno, razvojno, družbeno in politično vprašanje. Izziva se loteva pri začetku, saj zaznava primanjkljaj teoretičnih opredelitev. Skozi potrebno konceptualizacijo, analizo stanja ter identifikacijo ključnih izzivov, nudi uporabno orodje za sistematičen razvoj dela z mladimi na javnih površinah.

V kategoriji magistrskih del je bilo za najboljše razglašeno magistrsko delo Leonide Brezovec (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana) iz Občine Divača z naslovom Ujetniki vseživljenjskega učenja. Doživljanje zahtev po vseživljenjskem učenju med mladimi odraslimi, pod mentorstvom izr. prof. dr. Sabine Jelenc Krašovec.

Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako družbene zahteve po nenehnem učenju in izobraževanju vplivajo na življenje mladih odraslih, pri čemer se v prvi vrsti naslanja na neoliberalni koncept vseživljenjskega učenja, ki izobraževanje in učenje odraslih pojmuje kot ključno orodje za prilagajanje spremembam na trgu dela ter orodje za večjo konkurenčnost, učinkovitost in gospodarski razvoj. Pri tem magistrsko delo razišče tudi procese individualizacije in izbirnosti življenjskih poti, ki zaznamujejo življenje v sodobnosti in na ta način doseže celovitejši pogled v problematiko.

Raziskava je oprta na teorijo življenjskega poteka, ki omogoča združitev dveh ločenih raziskovalnih področij: raziskovanje individualnih življenjskih potekov ter raziskovanje družbenega konteksta in institucionalnega reda, ki vpliva na socialno integracijo ljudi. Skozi analizo avtorica dobro prikaže, kam lahko vodi prevelika osredotočenost na izobraževanje in učenje kot sredstvo za usposabljanje posameznikov in posameznic za trg dela, in opozarja na pomembnost drugih ciljev učenja in humanističnih temeljev izobraževalnih sistemov. Vseživljenjsko učenje je hkrati tudi ena izmed osrednji tem in konceptov sodobnega izobraževalnega diskurza.

Tehnološki in kulturni procesi pospešeno spreminjajo družbo, posledično so potrebni nenehna (sistematična) prilagajanja. Tudi na področju pridobivanja in posodabljanja znanj. Magistrsko delo se na inovativen način dotika koncepta vseživljenjskega učenja, ki osvetljuje njegovo instrumentalno in ideološko podstat. Avtorica, s širšim teoretskim in kritičnim pristopom ter osvetlitvijo okoliščin in razlogov za sodobne (hegemonske) rekonceptualizacije vseživljenjskega učenja, nudi uporaben instrument, ne samo za oblikovanje mladinskih, temveč tudi širših izobraževalnih javnih politik.

Na natečaj se je skupno prijavilo 52 del, petčlanska strokovna komisija jih je v ocenjevanje sprejela 42, ki so ustrezali osnovnim kriterijem ocenjevanja. Komisija pri svojem delu ni imela malo težav, saj so se na natečaj prijavili kandidati s svojimi odlično pripravljenimi deli. Ključni kriteriji za ocenjevanje nalog so bili aktualnost, uporabnost in pronicljivost diplomskega oz. magistrskega dela ter izvirnost. Nagrajenki sta za svoj doprinos k natečaju prejeli denarni nagradi.

Predsednik MSS Tin Kampl je v uvodnem nagovoru povedal, da je ''kvalitetna tercialna izobrazba ključnega pomena za družbo. Raziskave in dela na področju mladih lahko odgovorijo na številne težave, ki danes tarejo nas mlade in tudi probleme časa, v katerem živimo.  Vse diplomske in magistrske naloge, ki so prispele na natečaj Mladinskega sveta Slovenije so dokaz kvalitete slovenskega šolskega sistema in znanstveno-raziskovalnega duha, ki ga premoremo mladi v Sloveniji.''

Mladinski svet Slovenije