Statistični urad RS je objavil nove podatke o količinah odpadne hrane. V primerjavi s preteklim letom smo v 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej. Razlog za ta odmik je tudi nova metodologija zbiranja podatkov, ki se usklajuje na ravni celotne Evropske unije, a tudi drugi podatki kažejo, da se količine zavržene hrane ne zmanjšujejo.
Kako pomembno je, da se zmanjševanja odpadne hrane lotimo vsi posamezniki, pove podatek, da kar 48 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Ali drugače povedano, zavržemo za 163 eur hrane letno. Odpadna hrana zajema vsa surova in obdelana živila ter ostanke teh živil, ki nastanejo na različnih točkah prehranskega kroga.
Med odpadno hrano tako ne sodijo ostanki hrane, namenjeni živilski krmi in za humanitarne namene. Odpadno hrano delimo na užitni in neužitni del, kamor sodijo kosti, olupki. Od vse odpadne hrane smo zavrgli 64 % neužitnega in 36 % užitnega dela te hrane.
V sektorju proizvodnje hrane prihaja do 24 % odpadne hrane, 9 % v trgovskem sektorju in 19 % v gostinskih dejavnostih in strežbi hrane.
Večino odpadne hrane gre v obdelavo v bioplinarne (43 %), le 24 % hrane kompostiramo in še vedno 15 % hrane odložimo na odlagališča.
Nova metodologija in opravljena raziskava pomenita pomemben korak za natančnejše spremljanje trendov v prihodnjih letih in tudi konkretne akcije in ukrepe. Z njimi nadaljujemo tudi Ekologi brez meja v sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran!
Statistični urad RS je objavil nove podatke o količinah odpadne hrane. V primerjavi s preteklim letom smo v 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej. Razlog za ta odmik je tudi nova metodologija zbiranja podatkov, ki se usklajuje na ravni celotne Evropske unije, a tudi drugi podatki kažejo, da se količine zavržene hrane ne zmanjšujejo.
