|  Podobne muke kot kokoši, nesnice, doživljajo piščanci, ki jih je Jamie Oliver imenoval frankenštajnske, ki dožive v standardni reji le 35 do 39 dni. Tam se jih gnete na 5 kvadratnih metrih celo 30, od leta 2010 pa jih bo v EU smelo živeti le po 19. Trpijo zaradi hromosti, mehkih kosti in poškodovanih nog. Prisotni gostje v restavraciji so bili pretreseni ob primerjavi 2 fotografij. Prva je pokazala normalno razvitega človeškega dojenčka, druga pa napihnjenega, kakršen bi bil, če bi ga v mesecu in pol hranili na način, kakršen velja za piščance v standardni reji.
Mene so pretresle opekline po nogah in trebuhu piščancev zaradi amoniaka. Vprašujem se, kje je bilo moje srce pred desetletji, ko sem jih tudi sama pekla ali cvrla, a nisem v tistem trdem tkivu prepoznala opeklin. Tudi v tem pogledu imam kaj obžalovati!
V nekoliko boljši talni reji lako piščanci ob dnevni svetlobi hodijo, imajo gredi in na voljo so jim viseči storži koruze. Smrti je za 45% manj kot v najokrutnejši standardni reji - in živeti jim je dovoljeno 10 dni več. V reji na prostem se jim življenje odvzame menda po 75 dneh.
Z elektriko usmrčen piščanec pred gosti v restavraciji je moral izkrvaveti iz kljuna – po predpisih – in ob zagotavljanju, da je ubijanje hitro in človeško, da vse ustreza znanstvenim dognanjem. Dodajam: domišljava znanost, kako brezčutna si! Da gostje ob trpljenju živih bitij niso sočustvovali ali celo razmišljaji o postopnem zmanjševanju mesne hrane, kažejo njih besede:
»Zdaj bom zavestneje izbirala!«
»Nikoli več ne bom jedel na ulici!«
»Kupujem 2 piščanca, 1 zase, drugega za psa.«
»Kazati s prstom na kmeta? Ne, trgovine bi se odločile za uvoz!«
Na vprašanje, kdaj bo gostja šla na piščanca, je bil odgovor: »Takoj po oddaji.«
In sklepne besede: »Srečno – in kupujte britansko!«
V oddaji ni bilo slišati skoraj nič o onesnaževanju okolja. Morda nihče od gostov v oddaji še ni slišal za besede: »Človek, ki misli le nase, zaspi med trpljenjem bližnjega, ker ima premalo duhovne moči. Samoljuben človek prespi tudi spodbude, ki jih dobiva dan za dnem, in je ob stiski drugega človeka ali bitja ravnodušen.«
|
NE ZAMUDITE
Duhovna hrana je ljubezen do bližnjega ( človeka )
Prispeval/a: Fredi dne petek, 27. februar 2009 @ 11:43 CET
Sem pogledal to oddajo za par minut, res brezveze.
Pač Jamie je propagiral spet sebe in po angleško svoje donatorje.
Razumljivo, baterijska vzreja piščancev je res groza, izkoriščanje do konca.
Včasih so še jih fojtrali z lastnimi iztrebki, vse zaradi zaslužka, denar se je kar samega sebe vzredil dobesedno.
Te razumem, res univerzalno, kak je ovi bil grd, ker kupuje piščance tud svojemu psu namesto, da bi šel lepo v naravo in nabral kamenčke in travice za psa.
Pa še kuža bi se lepo pokakal v šumi in bi bla ekologija ( zemljica ) ziher bolj zadovoljna.
»Človek, ki misli le nase, zaspi med trpljenjem bližnjega, ker ima premalo duhovne moči. Samoljuben človek prespi tudi spodbude, ki jih dobiva dan za dnem, in je ob stiski drugega človeka ali bitja ravnodušen.«
Ampak z tega vidika pa ovi, ki kupuje piščanca tud svojemu bližnjemu psu, le ni tak grd.
Al se motim?
Pa zamisli si kako bi pes delo, da bi ga začel naenkrat fojtrat z korenčkom.
Dober izrek za dobro vseh ljudi - manj žeri ( ljudi ) več ljubi.
Lep pozdrav
Božasnki okus ocvrtih krilatcev
Prispeval/a: MC dne petek, 27. februar 2009 @ 11:57 CET
Božanski okus dobre solate
Prispeval/a: Fredi dne petek, 27. februar 2009 @ 12:16 CET
Osebno mam raje dobro solato prelito z bučnim oljem in spečenim krompirjem.
Poleti se večinoma tak prehranjujem.
Včasih pa paše tud kaki zrezek, čevapčič, piščance kakor hrenovko pa bolj poredko vidim na krožniku.
Pes vse meso poje, tud kenguruja, če se mu servira.
Nimam več psa mam pa skobčevke, v parih v veliki zmeraj odprti kletki.
V veselje njim in meni, ko mi priletijo okrog glave.
Lep pozdrav