Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Pesem_Prihajam_Zemlja_Glava_Dusa

Od kod prihajam? ponedeljek, 28. maj 2007 @ 09:22 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Visim z neba, z glavo navzdol. Nogi imam pripeti s ščipalko za Andromedino galaksijo, razstavljam zvezde v misli in oddajam glasove preprostim drevesom. Moji lasje so vrba žalujka nad oceani svetovnih morij. Oči so ogledalo duše zvestega psa. Z usti se pasem po rosah trave in pijem nektar svojih odsotnosti. Z rokami zlagam zidake svojih notranjih gradenj. Premeščam besede in jih znova umeščam, pri plahutanju kamna z rameni v meni, da jih tektonsko premikanje tal ne pogoltne med črne luknje nevtronskih zvezd. Z nohti grebem po zemlji. Iščem semena razuma. Zrnca peska, s katerimi ustvarjam kosti. Sem odeja prezeblim. Sem vetrič, ki hladi bolečino. Sem tipalka klavirja, ki se oglasi, ko kdo nanjo pritisne s svojo mislijo in gibom. Srfam po vesolju že nad dva milijona svetlobnih let in iščem svoj mali dom. Se zapletam v etiko, da ne bi zamazala resnic o človeku na planetu. Ob rojstvu sem zadrhtela, brizgnila in se dvignila iz vode. Sem zajemalka delčka vesolja z iluzijami in svetloba v potešitvah ponarejenega vina. Sem zapečatena skrivnost genoma duše. Odhajam po avtocesti proti večnosti in odklepam s ključavnico resnice postfestum. Kliče me Bog v mansardo, kjer se dogajajo božje reči. Tam vonjam ljudi, ki dišijo po dobroti skozi jok in ranjeno dimenzijo z dihom nespretnega vetra. Adio! Zaznavam deset izvorov žarkov gama. Stojim ob orbitalnem observatoriju XMM-Newton Evropske vesolje agencije in vzpostavljam telepatsko misel z duhom Alberta Einsteina na Messierovem objektu 31. Komentarji (2) www.pozitivke.net