Tako je Janez s celim bistvom usmerjen na božji svet, vedno grozeče zlo nenamerno obvladuje, vodi ga odposlanec božjega sveta; vidi podobo iz tega sveta, sonce, ki sveti skozi oblake in žensko z otrokom, ki sedi na mesečevem krajcu, glavo pa ji obdaja 12 zvezd. To se nanaša na 12. poglavje Janezovega “Razodetja”.

V tem poglavju je zapisana cela zgodba o ženski in njenem sinu. Ženska je najprej na nebu, je noseča in je ob porodu v veliki stiski. Zmaj grozi da bo otroka požrl. Ko se rodi, je „povzdignenj „ v Boga, medtem ko ženska zbeži v „puščavo“ na zemljo. Zmaja premaga Mihael in ga vrže z neba na zemljo, kjer zasleduje žensko. Bori se z ostalimi ženinimi otroki: z ljudmi, ki živijo iz Kristusove moči. Toliko iz Razodetja.

Ženska predstavlja dušo človeštva, ki v bolečinah rodi Odrešenika: prototip duhovnega človeka. Nekaj časa mora živeti v puščavi na zemlji kot ujetnica zemeljskega sveta; zasleduje jo zlo. Vse posamezne duhovne duše, ki spadajo k duši človeštva, doživljajo enako usodo. Gotovo je demon na naši sliki oblika zmaja, ki zasleduje duše ljudi, ki živijo v duhovnem svetu, kot npr. Janezova duša. Razodetje ne pove ničesar o usodi ženske. Vendar je gotovo, da bo nekoč prišel Odrešenik od Boga na zemljo in dvignil vse duše, ki mu pripadajo, vse svoje brate in sestre v novo življenje. To pomeni, da bo celotna duša človeštva zopet vzdignjena na nebo.

Tako je „ znamenje na nebu „ , kot ga imenuje „ Razodetje „, prikaz zgodovine človeštva. Janez vidi izhodišče in konec zgodovine, sam je pri tem v sedanjosti. Na eni strani vidi preteklost: otročiček se je ravno rodil, ženska je še na nebu. Janezova sedanjost je, da zlo zasleduje dušo človeka na zemlji. Medtem pa je prišel Odrešenik. Križ ob desnem robu slike dokazuje to. In od tedaj dalje je konec , apokalipsa. Odrešenikove moči delujejo. Zopet se je dvignil na nebo. Zato vidi Janez v istem znamenju tudi prihodnost človeštva, ko bo duša človeštva dvignjena na nebo.

Ženska, duša človeštva, je vidik prvotne substance. Materia Magice, iz Očeta, nevidnega Duha, rodi Sina. Nevidni Oče postane viden preko duhovnega sonca, ki obdaja žensko kot Svetloba, Materia Magica pa je naznačena z mesecem. Dvanajst zvezd večnega živalskega kroga, toka božjih lastnosti, krasi njeno glavo. Iz nje se rodi Sin, Odrešenik ljudi, ki jim prinese zavest o njihovem božjem izvoru in poslanstvu v Boga; to poslanstvo jim privede nasproti. Otrok uteleša vse odrešenike, Brastvo življenja, ki vedno znova stopi v življenje.Janez ne vidi grozot zadnjih stvari, ki si opisane tudi v “Razodetju “, ne vidi mogočnega duhovnega človeka, pred katerega pade po svojem lastnem opisovanju kot mrtev na tla. Vidimo ga v trenutku, ko gleda moč duše človeštva, ki tolaži in pomaga, mater človeštva, ki premaga vso grozo. Vsem ljudem daruje moč, da bi se zlili z duhom, ki jih obdaja. Zato preveva sliko tak mir, vedrina in tolažba. Kajti tudi to je apokalipsa: ne samo, da bosta stara zemlja in staro nebo zvita kot knjižni zvitek, ampak tudi to, da se naznanjata novo nebo in nova zemlja, polna miru in harmonije, nebeški Jeruzalem svojimi bisernimi vrati in z drevesom, ki dvanajskrat na leto rodi sadeže.

Janezu je dano videti in kar mu je posredovano kot vizija, mora tudi zapisati. Gleda in istočasno je pripravljen pisati. Opisati, kar je videl, lahko tudi pomeni, da bo zapisano v knjigo. Imamo njegovo Akopalipso, ki nam omogoča podoživeti njegovo vizijo. Lahko pa tudi pomeni, da je vizija zapisana v lastno mišljenje vsakega, v mišljenje narave. Tudi tako je zavestno in nezavedno na voljo vsem ljudem, sprejemljivim za to sporočilo. Janez torej sprejema in posreduje dalje.

To sta večni nalogi človeka, povezanega z duhovnim svetom: predaja, da bi sprejel in ljubezen do ljudi, da bi oddal dalje. Ljubezen do Boga in sveta. To je druga lastnost, značilna za Janezovo stanje.

Notranje procese in stanja, bistvo predstavitve, je treba ustrezno izraziti v kompoziciji slike. To je potem umetniško delo, ko so nevidne moči duhovnega in duševnega dogajanja vidno izražene. Vse duševno-duhovno se izrazi v vidnih oblikah. Umetnikova naloga je spoznati način izražanja in ga zavestno dalje posredovati.

Na sliki najdemo najprej linijo moči z leve zgorajproti desni spodaj oz. v obratni smeri. To je pot moči „ gledanja „. Janez gleda ( gledano z njegove pozicije) na desno navzgor, tja, od koder se vedno duh spušča. Njegovo oko sledi črti , enako kot angelova roka, ki kaže na znamenje na nebu. Medtem ko Janez gleda navzgor, stoj za njim demon. Janezov pogled se odvrača od njega, čeprav je nenehno prisoten kot nujni element , da bi celoti ne manjkalo razsežnosti, ki je prav tako del resničnosti.

Druga pot moči izhaja od opazovalca, od desne zgoraj proti levi spodaj. Izhaja iz krošnje drevesa, poteka preko Janezovega profila v pero za pisanje in dalje preko kolena do orla. To je črta moči „ pisanja „ , splošnega „posredovanja dalje „ . Sprejemati in oddajati naprej sta glavna procesa na sliki in kot poti se križata v Janezovi glavi. Kajti tu je središče obeh aktivnosti in od tod poteka dalje.

Križanje se še večkrat ponovi, npr. v obeh Janezovih rokah. Desna sledi črti sprejemanja, druga pa poti oddajanja to je duhovnem zakonu leva roka, ki oddaja svetu duhovne tokove moči. Duhovnemu zakonu ustreza npr. tudi, kar je zapisano v psalmu:“ Gospod je senca nad tvojo desno roko „, desne zgoraj prihajajo duhovni tokovi, oddane dalje so na levo spodaj. Toda v desni roki, se zdi, se ponovi križanje obeh poti moči v manjšem merilu: roka, ki drži in pero, ki piše.

Isti poudarek je opaziti na krilih angela in ( na neki drugi ravni) v demonskem bitju. Njegovi udi so istegnjeni tako, da tvorijo križ in njegov instrument ravnanja je vzporeden z Janezovim peresom. Kajti na področju zemeljskega zla se ločijo črte moči sprejemanja in posredovanja, gledanja in ravnanja. Tu se pokaže osnovno načelo delovanja duhovno- duševnega v obliki: isti zakon se izraža v celoti, ponavlja pa tudi v vseh delih, vsakokrat oblikovan po nalogah delov. To načelo določa npr. vsak organizem, rastlina, žival, določa pa tudi mojstrovino, ki je vendar nekaj organskega.

- se nadaljuje.

Miran Zupančič