Osteoartritis je najpogostejša bolezen sklepov in drugi najpogostejši vzrok trajne invalidnosti pri odraslih. Nastane kot posledica degeneracije (propadanja) sklepnega hrustanca.

Osteoartritis najpogosteje zajame velike nosilne sklepe, ki so najbolj obremenjeni, zlasti kolena in kolke, prizadene pa tudi vretenca, zlasti ledveni in vratni del, neredko pa osteoartritis zajema tudi sklepe dlani. Redko se pojavi pri ljudeh, mlajših od 40 let, medtem ko tegobe, značilne za to bolezen, pestijo približno 60 odstotkov ljudi, starejših od 65 let.

Kaj pomeni degenerativni proces v sklepu?
Gre za predčasno ali pospešeno staranje sklepa. Degenerativne spremembe se primarno pojavljajo na hrustancu ter nato tudi na kosteh. Do tega prihaja, ko se zaščitni hrustanec ob robovih kosti sčasoma obrabi in izgine, zaradi česar so kosti v neposrednem stiku druga z drugo, kar povzroča bolečino in otrdelost.

Kaj ga povzroči?
Vzrok bolezni še vedno ostaja neznanka. Znano je, da na njen nastanek vplivajo staranje tkiva, številni zunanji dejavniki in dedna nagnjenost, lahko pa nastane tudi kot posledica zloma, poškodbe hrustanca in vezi, vnetnih in presnovnih bolezni, vnetja ali spremenjene osi gibanja. Staranje, debelost, fizična neaktivnost, pretirana obremenitev katerega od sklepov, poškodbe ter združene revmatiče bolezni vodijo do razvoja degenerativnih procesov v sklepih in pospešujejo obstoječe procese. 

Prvi znaki osteoartritisa
Simptomi, na katere velja biti pozoren, saj se bolezen pogosto razvija počasi in sčasoma povzroča vse več težav, vključujejo bolečino v sklepih, občutek otrdelosti v sklepih, slabšo gibljivost in večjo občutljivost, oteklost, škripanje in škrtanje v sklepih. Jutranja otrdelost ne traja dolgo in izgine z razgibavanjem. Fizična obremenitev in sprememba vremena bolečine poslabšajo.

Vse te tegobe, kot so omejena gibljivost, kronična bolečina in zmanjšana možnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, vplivajo na družbeno življenje pacienta, njegovo razpoloženje in zmanjšujejo kakovost njegovega življenja. Ko se pojavijo bolečine, oteklost ali omejenost gibljivosti v sklepu, se je potrebno obrniti k zdravniku, ki bo opravil klinični pregled, radiološko diagnostiko in laboratorijske preiskave krvi in urina.

Del zdravljenja tudi uravnotežena prehrana in telesna aktivnost
Bolnika je potrebno seznaniti z naravo bolezni (bolezen je neozdravljiva, nemogoča je vrnitev v stanje, kakršno je bilo pred nastankom bolezni, a jo je mogoče nadzorovati in upočasniti njen napredek), pa tudi s spremembami v vsakodnevnem življenju, ki lahko pomagajo pri zdravljenju. 

Terapija osteoartritisa obsega kombinacijo nefarmakoloških ukrepov in različnih oblik farmakoterapije. Nefarmakološki ukrepi vključujejo spremembo načina življenja, ki ga sestavljata zlasti dva najpomembnejša vidika, in sicer uravnotežena prehrana in redna telesna aktivnost.

V pogovoru s pacientom je nujno vztrajati na zdravi in uravnoteženi prehrani. Prehrana, bogata s hranili, ki imajo protivnetne in antioksidacijske lastnosti, lahko v določeni meri vpliva na patofiziološke procese pri osteoartritisu kot tudi na patofiziologijo cele vrste drugih obolenj, ki lahko slabšajo splošno stanje organizma. Človeku z osteoartritisom je nujno pojasniti, da takšni prehranski ukrepi pozitivno vplivajo na splošno stanje organizma, obenem pa zagotavljajo doseg in vzdrževanje optimalne telesne teže, kar dodatno razbremenjuje sklepe in zmanjšuje bolečine, ob tem pa hranila iz živil zmanjšujejo vnetne procese ter tako dodatno, do določene mere, blažijo simptome bolezni. Prehrana, ki jo priporočajo za ljudi z osteoartritisom, je bogata s sadjem in zelenjavo, zadostnim vnosom tekočine v količini 6-8 kozarcev dnevno, pomemben je delež rib iz mrzlih voda, omejen je vnos rdečega mesa, močno je omejena uporaba alkohola.

Redna aerobna telesna aktivnost, ki je prilagojena individualnim potrebam (sprehod, vožnja s kolesom, plavanje), je najučinkovitejša nefarmakološka metoda za krepitev mišic, s čimer je mogoče doseči večjo amplitudo gibov in stabilizacijo sklepov. 

Z namenom zmanjševanja bolečine sklepa je priporočljiva uporaba toplih, hladnih ali kombiniranih obkladkov. Hladni obkladki lahko zmanjšajo vnetje, bolečino ali oteklost oboleloga sklepa, medtem ko topli obkladki z izboljševanjem cirkulacije blažijo bolečino in otrdelost. 

Pomembna pomoč ljudem z osteoartritisom je tudi svetovanje o uporabi medicinskih pomagal, kot so vložki za obutev, ki bodo olajšali tegobe med hojo in stanjem ter možnost uporabe pomagal, kot je sprehajalna palica, ki pomaga razbremeniti oboleli sklep, kar zmanjša intenzivnosti bolečine in izboljša ravnotežje pri hoji.

Omenjeni terapevtski ukrepi so odvisni od pripravljenosti pacienta, da spremeni svoje življenjske navade na način, ki mu ga svetujejo zdravstveni delavci, vključno s farmacevti. Pacienta je potrebno seznaniti z naravo bolezni, ga poučiti o tveganjih, poteku bolezni, prognozi in terapevtskih možnostih ter ga motivirati za spremembe s poudarjanjem prednosti, ki ga terapevtski ukrepi lahko prinesejo.

Medikametozna Terapija z zdravili
Ta obsega uporabo analgetikov (paracetamola in nesteroidnih antirevmatikov – oralno ali topikalno oziroma topikalni kapsaicin), hondroprotektorjev (preparatov na osnovi glukozamina in hondroitina), intraartikularno terapijo s hialuronati ali kortikosteroidi, krakoročno tudi s šibkejšimi opioidi.

Paracetamol v odmerku, ki ne presega treh gramov na dan, je po večini kliničnih smernic začetna terapija osteoartritisa. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ljudem s spremembami v delovanju jeter, saj paracetamol v višjih odmerkih oziroma pri dolgotrajnejši vsakodnevni uporabi v razmeroma visokih odmerkih škoduje jetrom. Treba je paziti, da pacient ob tem ne jemlje kakšnih drugih preparatov (brez recepta), ki imajo med sestavinami tudi paracetamol, da ne bi prekoračili priporočenega dnevnega odmerka.

Ker paracetamol izkazuje učinkovitost pri blagih do zmernih bolečinah in nima protivnetnega delovanja, ki bi zmanjšalo vnetje in s tem popravilo gibljivost in funkcionalnost sklepov, imajo zelo pomembno mesto v farmakoterapiji osteoartritisa nesteroidni antirevmatiki. Potencialni neželeni učinki terjajo previdnost pri uporabi te skupine zdravil, še zlasti pri tistih, ki imajo poleg osteoartritisa še pridružene kronične bolezni. Svetovanje pacientom o pravilnem načinu uporabe predpisanih zdravil, spoznavanje s pomembnimi neželenimi učinki in morebitnimi klinično pomembnimi interakcijami sočasno uporabljenih zdravil so vidiki sodelovanja farmacevta v tem delu terapije.

Kot monoterapija ali dodatek k oralni terapiji je mogoče priporočiti uporabo topikalnih nesteoroidnih protivnetnih zdravil (takšnih, ki se nanašajo na kožo, kot so denimo obliži), saj so resorpcija in posledični neželeni učinki neznatni v primerjavi z oralnim jemanjem.

Cilji terapije osteoartritisa vključujejo edukacijo pacientov o sami bolezni, zmanjšanje intenzivnosti bolečine, ohranjanje gibljivosti sklepov, minimiziranje funkcionalne škode ter izboljšanje kakovosti življenja z osteoartritisom. Farmacevt v vsakodnevnem delu lahko pomembno vpliva na dosego teh ciljev, s tem da seznani bolnika s potekom bolezni, mu svetuje pri izbiri ukrepov, ki jih lahko bolnik sam sprejme za boljšo kakovost življenja z osteoartritisom, z nasveti o izbiri prehranskih dopolnil in priporočili o jemanju zdravil, ki se lahko kupijo brez recepta ter lajšajo vsakodnevne tegobe življenja z osteoartritisom. 

Na trgu je veliko prehranskih dopolnil, namenjenih zaščiti sklepov. Najpomembnejši med njimi, tako imenovani hondroprotektorji, so spojine, ki lahko upočasnijo nastajanje škode in/ali obnavljajo hrustanec. V to skupino prištevamo glukozamin in hondroitin-sulfate, ki se uporabljajo posamezno ali v kombinaciji, pogosto ob dodatkih še drugih biološko aktivnih sestavin. Po nekaterih podatkih tovrsten mutidisciplinarni pristop, ki vključuje tudi farmacevta, lahko za kar 45 odstotkov izboljša kakovost življenja bolnikom z osteoartritisom v primerjavi s tistimi, ki takšnega pristopa k zdravljenju niso bili deležni.

Staša Petkovič, mag. farm.

Vir: www.viva.si