Vsak dan v naše telo vdre več strupov kot včeraj. Zaradi njihovega delovanja smo težki in počasni, poleg tega zmanjšujejo naše zmogljivosti in onemogočajo normalno delovanje telesa. 

Od kod so prišli, kdo je za to kriv in kako jih ustaviti – vse to so za zdaj vprašanja brez odgovorov. Lahko pa se lotimo vprašanja, kako zmanjšati njihovo količino v telesu?

Očitno bo v prihodnosti redno odplakovanje strupov postalo celo pomembnejše od higiene zob in rednega umivanja rok. Težke kovine in radioaktivne snovi je namreč najbolje in najlažje odplakovati, še preden se zares zasidrajo v telesna tkiva. 

Najpomembnejše rastline, ki znajo nase vezati številne strupe in celo preprečevati, da bi se zadržali v telesu, so pegasti badelj, repinec, origano, rožmarin, kapre in čemaž. Zelo pomembne so tudi tiste, ki znajo že nakopičene strupe »uloviti« in jih pospremiti iz telesa. Za ta namen sta nadvse koristni čemaževa in koriandrova tinktura. 

Narava vse leto ponuja rastline, ki so nam lahko pri tem v veliko pomoč. Ker sta april in maj meseca, v katerih nam svojo brezmejno pomoč ponuja breza, si oglejmo, kaj vse lahko stori za nas. 

Brezova metla v telesu!
Veliko umazanije, kislih presnovkov in ostankov kemičnih snovi se v našem telesu nalaga v obliki celulita, zastajanja vode, putike in otečenih sklepov. 

Narava nam je ponudila moči breze, ki nas očistijo in poskrbijo za nov zagon. Breza je zelo močen čistilec nakopičenih snovi, zlasti sečne kisline in presežka rudnin, ki se nalagajo v naših tkivih in nas delajo okorele. 

Najbolj blagodejno je uživanje brezove vode – naravnega soka, ki spomladi priteče iz brezove skorje, še preden drevo dobi liste. Brezova voda je raztopina rudnin in hranil, ki se spomladi pospešeno pretakajo iz korenin navzgor ter so glavno hranilo za liste in nove veje. Z brezovo vodo je mogoče sistematično pomesti z umazanijo, ki se nalaga v tkivih in sklepih, okrepiti ledvice, očistiti jetra in ožilje ter dopolniti zaloge dragocenih alkalnih rudnin (mangan, kalij, cink, fosfor …).

Maja, ko se razprejo novi listi, se zdravilne moči preselijo vanje. Brezove liste najlažje zaužijemo v obliki izvlečka ali čaja. 

Brezov izvleček se je izkazal kot odličen tudi v kombinaciji z masažnim oljem. Tako breza deluje lokalno, natanko tam, kjer je telo odložilo umazanijo – najpogosteje na stegnih in v drugih podkožnih tkivih. 

Že po nekaj tednih uživanja brezovega soka, čaja ali izvlečka in lokalnega nanašanja na najbolj obremenjene dele telesa boste presenečeni nad spremembami na koži. 
Tudi ko gre za krepitev las, ne moremo mimo breze. Iz popkov, ki jih nabirajo pred cvetenjem, destilirajo eterično olje, ki ga dodajajo pripravkom za čiščenje telesa in boljšo rast las. Včasih je bil brezov šampon domala edini, ki smo ga poznali. Dandanes je na voljo nešteto umetnih arom in modernih receptur, blagodejne moči breze za lasišče in lase pa so skoraj utonile v pozabo. Ni pa nujno da bi pri tem tudi ostalo. 

Z zgoščevanjem brezovega soka je mogoče dobiti sladek sirup, iz katerega pridobivajo brezov sladkor. Tudi energetsko gledano je breza drevo, ki nas čisti notranje umazanije in iz nas »vleče« slabo energijo. 

Če se boste zadrževali ob brezi, vas utegne – v nasprotju z drugimi drevesi – celo izčrpati, zato to storite le, če želite, da iz telesa izvleče slabo energijo in bolezen. Več o tem si lahko preberete v knjigi Zdravilna energija dreves. 

Listi breze vsebujejo betulinsko kislino, askorbinsko kislino (vitamin C), karoten, triterpenske alkohole, kumarinske substance, flavonoide, levkoantocianide, sterole, hiperozide, saponine in taninske snovi. Torej breza poleg zdravilnih sestavin vsebuje tudi pravo zakladnico antioksidantov in dragocenih vitaminov. Številne od omenjenih snovi imajo tudi dokazano protirakavo delovanje.

Na vseh območjih, na katerih je razširjena breza, je brezov sok tradicionalni zdravilni napitek. Najbolj znan je v skandinavskih državah, Rusiji (za zdravljenje ledvičnih kamnov ga predpisuje tudi tamkajšnja uradna medicina), Kanadi, Koreji in na Japonskem. Tudi v Sloveniji imamo veliko brez – in tudi naši predniki so znali pridobivati in uporabljati brezove pripravke. Že Janez Vajkard Valvasor v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske opisuje pridobivanje zdravega napitka iz brezovega soka. Njegovi zapiski se nanašajo na pridobivanje brezovega soka na Koroškem ob koncu 19. stoletja. Na sredini 20. stoletja so brezov sok pridobivali tudi v okolici Logatca na Notranjskem.

Da ta tradicionalna modrost ne bi utonila v pozabo, si prizadeva skupina navdušencev, zbranih okrog Roberta Bartola, ki že drugo sezono v najbolj čistih gozdovih nabirajo in pasterizirajo čisto brezovo vodo.

Sanja Lončar
Vir: www.zazdravje.net