Piše: Helena Prosenc
BIOLOŠKA TVEGANJA IN DEJAVNIKI
Biološka tveganja delimo na makrobiološka in mikrobiološka. K makrobiološkim
tveganjem se štejejo prisotnost mrčesa, ki ne predstavlja tako velikega tveganja,
saj živilo že organoleptično ni sprejemljivo. Veliko večji problem povzroča
mikrobiološko tveganje, saj posredno ali neposredno resno ogroža zdravje uporabnika.
Neposredni vplivi nastanejo, ko mikrobi ali njihovi presnovki, ki se tvorijo
v organizmu, po zaužitju kontaminiranega živila povzročijo okužbo. Posredni
vplivi nastopijo zaradi zaužitja strupov, ki jih bakterije ali glive tvorijo
v živilu predhodno.
Po podatkih Inštituta za sanitarno inženirstvo (Gregorič, Jevšnik, 2002) so
pri pitni vodi povzročitelji okužb najrazličnejše vrste bakterij, virusov in
parazitov. Najbolj tipične posledice mikrobiološke kontaminacije pitne vode
so hidrične epidemije. Značilnosti teh epidemij so, da se pojavijo nenadoma,
eksplozivno in prizadenejo prebivalstvo, ki uživa pitno vodo iz istega vodnega
vira. Bolezni se kažejo s podobnimi kliničnimi znaki, najpogostejše se pojavijo
le znaki akutnega gastroenteritisa. Hidrične okužbe se lahko pojavljajo skozi
celo leto, najpogostejše pa so v poletnih mesecih. Večje število hidričnih epidemij
se pojavlja na sistemih brez upravljavca, brez urejenih vodovarstvenih pasov,
in kjer je stanje zajetij in naprav slabo in dotrajano.
Največje tveganje se pojavi pri kontaminaciji vode z živalskimi ali človeškimi
fekalijami. Najboljši indikator tovrstnih kontaminacij je prisotnost Escherichie
coli v pitni vodi.
Lastnosti Escherichie coli ki so uporaben dokaz kontaminacije so:
• Prisotne je v fecesu ljudi in toplokrvnih živali.
• Dokazujemo jo relativno preprosto in hitro.
• Ni naravno prisotna v vodi.
• Je indikator prisotnosti ostalih povzročiteljev okužb.
• Je indikator učinkovitosti postopkov kondicioniranja.
Možni povzročitelji okužb so tudi bakterije Citrobacter, Enterobacter, Clebsiella,
Enterobacter cloacae…. Vse te bakterijo najdemo v blatu ljudi in živali, pri
razpadu rastlinskega materiala in v vodi bogati s hranilnimi snovmi. Naštete
bakterije so indikator učinkovitosti čiščenja in integritete vodovodnega omrežja
(Gregorič, Jevšnik, 2002).
Zaradi zelo nizkih infektivnih doz pitna voda ne sme vsebovati mikroorganizmov
in parazitov niti njihovih razvojnih faz, niti v najmanjših količinah.
KEMIJSKO TVEGANJE IN DEJAVNIKI
Kemijsko tveganje je posledica uživanja kemično onesnažene pitne vode. Posledice
se ponavadi pojavijo po daljšem obdobju zaradi dolgotrajne izpostavljenosti
nižjim koncentracijam. Pri teh tveganjih govorimo o kroničnem tveganju (Gregorič,
Jevšnik, 2002). Za večino kemičnih onesnaženj v pitni vodi so na voljo podatki
o škodljivosti. Podatki temeljijo na epidemioloških študijah. Pri vrednotenju
kemičnih onesnaženj na zdravje ljudi se najpogosteje uporablja metodologija
Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ta je določila dovoljeni dnevni vnos
(TDI), pri katerih naj ne bi prišlo do zdravstvenih sprememb. TDI je določen
na osnovi dolgotrajnih študij, pri katerih so najprej določili najmanjši vnos
pri katerem ni bilo opaziti zdravstvenih sprememb, ki so jih delili z varnostnim
faktorjem in jih uporabili za določitev TDI.
Pri oceni vnosa preko vode je potrebno poznati tudi delež skupnega vnosa nekega
kontaminenta. Ko povežemo toksikološke podatke posameznih kemičnih onesnaženj
s podatki vsebnosti v pitni vodi, ugotovimo kolikšno je tveganje za nastanek
zdravju škodljivih posledic.
Za onesnažila, kjer so možna, verjetna ali celo dokazana kancerogena tveganja,
varnega vnosa ni. Pri teh primerih govorimo o tveganju, ki ga izračunamo na
podlagi števila odraslih oseb, oziroma števila dodatno obolelih za rakom v populaciji,
ki dnevno zaužije 2 litra vode v času celega življenja.
Najbolj pogosti kemični onesnažitelji pitne vode se pojavljajo zaradi nepravilne
uporabe pesticidov, umetnih gnojil in zaradi izliva nevarnih snovi, ki pronicajo
v podtalnico.
FIZIKALNA TVEGANJA IN DEJAVNIKI
Pri fizikalnem tveganju govorimo o tujkih, ki lahko okužijo pitno vodo. Pri
distribuciji pitne vode pride redko do fizikalnega onesnaženja.
Vir: http://www.gibanje.org |