Naraščajoči okoljski stroški in vse večje potrebe po energiji so prepričali kitajske voditelje, da država ne more v enakem tempu kot do zdaj vzdržati vratolomnega gospodarskega razvoja.
V svojem nagovoru na rednem letnem zasedanju kitajske narodne skupščine v Pekingu je premier Wen Jiabao napovedal ambiciozen petletni načrt za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, hkrati naj bi Kitajska znižala načrtovano gospodarsko rast.
V zadnjih petih letih se je BDP Kitajske vsako leto povečal povprečno za 11,2%. Država je porabo energije na enoto BDP v teh letih zmanjšala za 19,1%, kar je le malo manj od načrtovanih 20%. Najnovejši petletni načrt vsebuje zmanjšanje gospodarske rasti na približno 7% na leto, poraba energije na enoto BDP pa bi se morala znižati za nadaljnjih 16%. Tokrat je Kitajska prvič predstavila tudi cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov na enoto BDP - za 17%.
Da bi dosegla zastavljene cilje, bo Kitajska natančno pregledala celotno verigo proizvodnje energije, znova bo preučila tudi celotno industrijo od sektorja do sektorja, namen pa bo najti načine za učinkovitejšo rabo energije. Poleg tega Kitajska želi povečati delež energije iz nefosilnih virov (veter, voda, jedrska energija) na 11,4%. V ta namen bo vlada tudi povečala delež sredstev na 2,2% BDP, kar je precej več kot do sedaj.
»Načrti Kitajske so globalno zelo ambiciozni, a zaradi vse večjega uvoza nafte, plina in premoga so ključni tudi za kitajsko konkurenčnost na svetovnem trgu,« je povedal strokovnjak za okoljsko politiko pri institutu Chatnam House Antony Forggatt. Načrti so v skladu s kitajsko dolgoročno zavezo, da do leta 2020 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 40 do 45% v primerjavi z letom 2005. Forggat kljub temu opozarja, da so trenutni načrti preskromni za dolgoročni globalni cilj zajeziti rast temperature pri 2 stopinjah Celzija.
Kitajskim načrtom prikimavajo tudi kritiki, ki pa opozarjajo, da ne gre le za izpolnitev ciljev, pač pa za to, kako bodo izpolnjeni. »So različni načini, kako izpolniti cilje. Eni so bolj trajnostni in cenovno učinkoviti od drugih,« komentira okoljski ekonomist na univerzi Renmin v Pekingu Zou Ji.
Naraščajoči okoljski stroški in vse večje potrebe po energiji so prepričali kitajske voditelje, da država ne more v enakem tempu kot do zdaj vzdržati vratolomnega gospodarskega razvoja. 
