Pobuda inštituta za obnovljive vire iz Kranja, člana AAG h kvalitetnejšemu delovanja Ekosklada RS

Ob nekaj letnemu spremljanju delovanja Ekosklada in paralelnemu spremljanju delovanju Ministrstva za okolje in prostor, sedaj po reorganizaciji Ministrstva za kmetijstvo in okolje, je razvidno, da se Ekoskad usmerja vedno bolj na področje subvncioniranja občanov pri njihovih okoljevarstvenih projektih.

Vedno manj pa podjetništvu in javnemu sektorju, še manj pa podpori slovenskemu nevladnemu področju, kateri vedno bolj postaja aktivnejši na okoljevarstvenem delovanju. Subvencioniranje javnega sektorja in podjetništva pri projektih je vedno bolj prepuščeno po veljavni zakonodaji velikim dobaviteljem energentov, kateri naj bi postali »mali ekoskladi« v ta namen.

Pravnim osebam Ekosklad nudi le ugodno kreditiranje okoljskih projekotv, kateri vsak za sebe prispeva k končnemu cilju, to je varovanje našega okolja. Pri tem se odpira vprašanje, kakšna je dejanska ponudba s primerjavo komercialnih bank?

Pri ugotavljanju temeljnih ciljev delovanja Ekosklada lahko ugotovimo, da je le to namenjeno varovanju našega ozračja, varovanju vode, tako pitne, kakor vse druge tekoče s površinsko vred s čiščenjem odpadnih voda in varovanje zemlje pred našimi komunalnimi in gospodarskimi odpadki.

Sam osebno sem sodeloval pri zadnji aktivnosti slovenskih proizvajalcev toplotnih črpalk v cilju ponovnega subvencioniranja in smo uspeli prepričati vodstvo Ekosklada. Pri tem uspehu smo ugotovili, da Ekoskald usmerja vse svoje delovanje predvsem v zmanjšano porabo električne energije, namesto v zmanjšanje vsebnosti prašnih delcev v ozračju in zmanjšanju toplogrednih emisij.

Namesto, da bi Ekosklad pogojeval rabo Modre ali Zelene električne energije za pogon/obratovanje toplotnih črpalk, ker je ta proizvedena brez emisij, je preprosto zanemaril osnovno vlogo toplotnih črpalk. Če bi si ogledali statistične podatke o ogrevanju slovenskih individualnih in drugih objektov, bi vedeli kaj se dejansko dogaja pri ogrevanju in v katero smer je usmeriti subvencioniranje tovrstne vgradnje.

Pri tem ugotavljamo, da do sedaj pristojno ministrstvo ni nikoli sodelovalo pri programa delovanja Ekosklada, saj so tam poznali sprejete mednarodne obveze RS in bi, če tudi z drobnimi aktivnostmi zmanjševali naše zaostanke. Tako pa je okoljsko ministrtsvo delalo in živelo vzporedno z delovanjem Ekoskalda, še večji razdor pa je bilo slediti v mandatnem obdobju, ko je bil energetski sektor v okviru Gospodarskega ministrstva. In za nas zunanje opazovale državnega dogajanja je bilo čutiti veliko večjo povezavo med Direktoratom za energetiko in Ekoskladom, kakor pa povezavo z okoljskim ministrstvom.

In tako se potrjuje dejstvo, da varovanje okolja in energetika nikakor ne gresta skupaj. Država Avstrija subvencionira vgradnjo toplotnih črpalk s sistemom rabe energije zemlje (geosonda) in izvedejo letno po 5000 vgradenj. Tako počasi in zagotovo izpolnjujejo svoje sprejete obveznosti do EU z zmanjševanjem toplogrednih emisij in povečanjem rabe obnovljivih virov energije, kakor tudi na ta način zmanjšujejo vsebnost prašnih delcev.

Prav tako bi bilo smiselno subvencionirati individualne čistilne naprave za odplake iz individualnih objektov, ter tako zmanjšati pritisk na izgradnjo velikih čistilnih naprav. Preprosto na tem področju bi lahko Ekosklad naredil bistveno več.

Ob zaključku se postavlja vprašanje ali postaja Ekosklad Ekobanka ali naj naslednjih deset let prične aktivno opravljati funkcijo ekološkega fonda,namenjenega v pomoč izpolnjevanja meddržavnih obveznosti.

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard