|  AAG je 27.09.2016 na INŠPEKTORAT RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR, INŠPEKTORAT RS ZA OKOLJE IN NARAVO ter VARUHINJI ČLOVEKOVIH PRAVIC RS podal prijavo zaradi stalne prekoračitve hrupne obremenjenosti okolja, ki ogroža zdravje in počutje naših članov ter ostalih prebivalcev na Bleiweisovi cesti in Veselovi ulici v Ljubljani. Prijavo je AAG podal na podlagi pritožb občanov Ljubljane živečih na tem območju in na podlagi zaključkov ekološke patrulje, ki smo jo opravili 26. Septembra 2016.
Negativni učinki hrupa na naše zdravje in dobro počutje.
Stanje v bivalnem okolju na Bleiweisova cesta in Veselova ulica v Ljubljani postaja nevzdržno zaradi hkratne emisije hrupa, katerega vir je železniški in cestni promet. To je še posebno zaznavno v poletnem času, ko zaradi hrupa stanovalci na tem območju ne morejo odpirati oken, saj se zaradi jakosti hrupa sploh ne morejo pogovarjati. Prav tako ne morejo biti na vrtovih in na balkonih.
Tedensko vozi mimo hiš 840 vlakov ali v povprečju 120 vlakov na dan (vir M.Kranjc, SŽ). Izjemno je moteč tudi hrup opozorilnih piskov zaradi uporabe strojne piščalke. Ti impulzivni hrupni dogodki povzročajo moteče učinke, ki so posledica preplaha (startle response). V bližini je tudi postajališče Tivoli in ovinek proge, kjer vlaki pogosto zavirajo in celo ustavljajo (hrup zaviralnih naprav). Posebno je izrazit hrup tudi v času vzdrževanja proge.
Bleiweisova cesta v skrajnem delu poteka le 60 (šestdeset) cm od nekaterih stavb. Gost in hiter cestni promet (natančna gostota nam ni poznana), težka tovorna in druga vozila pa poleg hrupa ter onesnaženja zraka (izpušni plini) povzročajo tudi močne tresljaje, katerih posledica so razpoke na zidovih, predvsem v stopniščih, in povešen pod vzdolž nosilnih sten v stanovanjih in stopniščih nekaterih stavb. V bližini je križišče Bleiweisove ceste in Šubičeve ulice, kjer pred semaforjem vozila ustavljajo in pospešujejo.
V neposredni bližini sta tudi dve enoti vrtca dr.Franceta Prešerna (Prešernova cesta 29 in Erjavčeva cesta 29), kjer so meritve hrupa tudi pokazale preseganje dovoljenih nivojev (vir: Poročilo o meritvah hrupa v okolju pri vrtcu France Prešeren na Vrtači in pri vrtcu France Prešeren, Prešernova 39, 2012).
Znani so negativni učinki hrupa na fizično in mentalno zdravje prebivalstva, kar potrjujejo izsledki številnih raziskav. Poleg motenj v komuniciranju, stanovalci ob Bleiweisovi cesti, zaznavajo tudi druge učinke hrupa, kot so motnje spanja in posledično slabše počutje, vznemirjenost in utrujenost. V zgradbah živijo starejši ljudje in otroci, torej ranljive skupine, na katere ima preseženi hrup še posebno škodljive učinke. Nekateri otroci na tem območju imajo izrazite motnje spanja in strahove, posebno v nočnem času.
Na tem mestu je potrebno omeniti še potencialne škodljive somatske in psihične primarne, sekundarne ter terciarne posledice na zdravje, ki izvirajo iz prekomerne izpostavljenosti hrupu.
Hrup je eden pomembnih kazalcev kakovosti življenja, ki v urbanem naselju ni le stvar udobja (npr. ' da si v mestu lahko kupimo vsak dan sveže žemljice', kot je ob priliki pripomnila odgovorna oseba za hrup). Kadar emisije presežejo mejne vrednosti (NOAEL/LOAEL - osnova za opredelitev mejnih vrednosti okoljskega hrupa), je mogoče govoriti o takem vplivu na osebnostne pravice posameznika, ki utemeljuje nastanek pravno priznane škode in s tem tudi odškodninske odgovornosti.
- Prijava prekoračitev hrupa na območju Bleiweisove ceste v Ljubljani naslovnikom te pritožbe
Zdravje naših članov ter ostalih prebivalcev na tem območju je zaradi hrupa že več let ogroženo, kršena jim je pravica do zdravega življenjskega okolja. Ni potrebno ponavljati, da imajo po ustavi RS, pravico vsi živeti v zdravem okolju. Poleg Ustave RS to zagotavlja tudi relevantna okoljska zakonodaja RS (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju) kot tudi EU (Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa). Četudi Inšpektorat RS za okolje in prostor rešuje tudi druge okoljske probleme, problem hrupa ne more biti in ostati tretjekategorni problem.
V Atlasu okolja (ARSO) karte hrupa za cestni in železniški promet kažejo, da je to področje obremenjeno v dnevnem času (Ldvn) 75-80 dBA tako iz hrupa cestnega kot železniškega prometa. Skupaj verjetno hrup v celoletnem dnevnem povprečju presega 80 dBA.
V nočnem času je raven hrupa 65-70 dBA. Oba vira hrupa, cestni in železniški promet sta enako obremenjujoča in lahko pričakujemo, da so stavbe skupno obremenjene v nočnem času nad 70 DBA.
Karte hrupa torej kažejo na presežene kritične vrednosti 59 in 69 dBA za noč oziroma dan za območje III. stopnje varstva pred hrupom. S tem so kršene omejitve določene v nacionalni zakonodaji. Presežene vrednosti predstavljajo resno grožnjo za zdravje prebivalcev na tej lokaciji, še posebej, kot že omenjeno, za ranljive skupine ljudi, kot so otroci, starejše in kronično bolne osebe.
Izgovarjanje na Evropsko direktivo in sklicevanje na sprejetje Operativnega programa hrupa je neutemeljen izgovor za prelaganje in kolektivizacijo odgovornosti ter izogibanje zakonskim obveznostim. Upravljavec hrupa krši zakonodajo in mora prevzeti odgovornost za ogrožanje zdravja ljudi. Prizadeti ne morejo čakati samo na Operativni program varstva pred hrupom s katerim ugotavljamo najbolj kritično obremenitev in težimo k zmanjšanju hrupa v čim večji meri pod 55 dBA v celodnevnem času. Meritve hrupa na sami lokaciji morda niti niso potrebne, ker so karte hrupa dovolj dober razlog za zaskrbljenost in nemudno ukrepanje.
Torej, naša zakonodaja določa mejne vrednosti, ki ne smejo biti presežene. Ukrepanje je nujno, kljub temu, da še čakamo na Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah na območju MOL. Država z izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom močno zamuja in s tem krši mednarodno postavljene roke za ukrepanje in zaščito najbolj ogroženih prebivalcev, ki so v tem bivalnem okolju izpostavljeni hrupu.
Ni dopustno, da se reševanje problema neutemeljeno odmika, morda 'ad calendas Graecas', s čimer sta zavezujoča okoljska zakonodaja in naša pravica do zdravega življenjskega okolja eklatantno kršeni!
3. Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah na območju MOL in MOM
Občani so v preteklosti vložili zaradi tega problema pritožbe in poizvedbe tudi na MOP, MOL in Slovenske železnice. Inšpektorat RS za okolje kot tudi upravljavci hrupa v svojih odgovorih vsi izpostavljajo, da bodo ukrepali, ko bo sprejet Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah na območju MOL.
Ministrstvo za okolje in prostor (naročnik) je 2.11.2015, z veliko zamudo, objavilo javno naročilo na portalu javnih naročil : 'Izdelava strokovnih podlag za namen operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in mestne občine Maribor.' (Rok ponudbe 30.11. 2015). Dne 5. 5. 2016 je naročnik izdal dokument št. 430-209/2015-49 'Odločitev o oddaji naročila' zoper katero je bil 16. 5. 2016 na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil vložen zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s sklepom 29.6.2016 ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila (kot izhaja iz dokumenta št. 430-209/2015-49 'Odločitev o oddaji naročila' z dne 5. 5. 2016).
Operativni program varstva pred hrupom bi moral biti sprejet najkasneje do 18. julija 2008 (Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).
Ali smo do sprejetja Operativnega programa varstva pred hrupom za območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor morda v pravni praznini, brezpravni v pravni državi, ali nas državljane vendarle ščiti obstoječa zakonodaja?
4. Povzetek
a) breme bolezni zaradi okoljskega hrupa (Environmental burden of disease, WHO 2011)
b) kršenje ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS)
c) odgovornost upravljavcev hrupa katerega vir je cestni in železniški promet za zmanjšanje emisij hrupa do predpisanih/dovoljenih vrednosti (Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju , v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002, Uradni list RS, št. 121/04);
d) odgovornost Ministrstva za okolje in prostor, ki izhaja iz obstoječe evropske in nacionalne okoljske zakonodaje, direktiv, predpisov (Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002, Uradni list RS, št. 121/04);
e) odgovornost Inšpektorata RS za okolje in prostor, organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, za ukrepanje na pritožbe občanov (Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Uradni list RS, št. 43/07).
Zato v AAG zahtevamo:
a) takojšnje ukrepanje INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN NARAVO in INŠPEKTORATA RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR na našo prijavo (Zakon o varstvu okolja – ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04 z dne 22. 4. 2004);
b) takojšnje ukrepanje upravljavcev hrupa katerega vir je cestni in železniški promet za zmanjšanje hrupne obremenjenosti v okolju v skladu z okoljsko zakonodajo in njihovo okoljsko politiko (Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju , Uradni list RS, št. 121/04);
c) takojšnja sanacija stanja po naslednji prioriteti – aktivni ukrepi za zmanjšanje hrupa na viru, ukrepi za preprečevanje hrupa v okolje, ukrepi na stavbah (cf. študija 'Zmanjšanje obremenitve s hrupom zaradi železniškega prometa' IP/B/TRAN/FWC/2010-006/LOT4/C1/SC2'); Študija o izvedljivosti sanacijskih ukrepov za odpravo čezmernega hrupa zaradi železniškega prometa na območju železniških postaj Ljubljana Polje in Ljubljana Zalog);
d) poplačilo odškodnine tamkajšnim prebivalcem, ki so izpostavljeni večletni škodljivim učinkom okoljskega hrupa, s čimer nam je bila kršena ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja (odškodnine, kjer ne tečejo zastaralni roki) - Zakonska podlaga za uveljavljanje odškodnine sta predvsem 75. člen SPZ (Stvarno pravni zakonik) in 133. člen OZ (Obligacijski zakonik);
e) ocena zmanjšane vrednosti objektov zaradi hrupa (hrup kot posebna okoliščina - dalj časa trajajoče značilnost nepremičnine, ki vplivajo na njeno vrednost - Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06, 87/11, 40/12 – ZUJF in 22/14 – odl. US, člen 29 in člen 30);
f) dostop do podatkov o izpostavljenosti hrupu v kolikor bi bile izvedene posebne meritve v tem bivalnem okolju (Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. Januarja, 2003 o javnem dostopu do informacij o okolju ).
President Alpe Adria Green:
Vojko Bernard |
NE ZAMUDITE
