Odziv na pobudo poslancev PS k objavi javnega razpisa za pridobitev dovoljenja za raziskovanje zalog premoga na območju Brnice

Odprto pismo

Okoljevarstvene organizacije in posamezniki, ki sodelujemo v pobudi Plan B za trajnostni razvoj, odločno protestiramo proti pobudi poslancev največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija o začetku postopkov za vzpostavitev novega rudnika premoga v Brnici pri Hrastniku.

Termoelektrarne na premog izmed vseh virov prispevajo največji sorazmerni delež izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, s katerimi se danes vedno bolj neposredno soočamo.

Električna energija, ki jo pridobimo s kurjenjem premoga, izmed vseh načinov pridobivanja električne energije prinaša največ izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida na enoto pridobljene energije. Če priznavamo resnost podnebnih sprememb, je zato premog na prvem mestu med fosilnimi gorivi, katerih uporabo moramo bistveno zmanjšati. Namera o odpiranju novega rudnika, ki izhaja iz poslanske pobude PS, je iz tega vidika popolnoma nesprejemljiva.

Državni zbor se je leta 2009 z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb zavezal, da bo pri načrtovanju razvoja države in v mednarodnem prostoru sledil načelom trajnosti in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Sprašujemo se, ali te zaveze za poslance še veljajo? Zakaj sicer leta 2013, ko je realnost podnebnih sprememb še bolj očitna, nekateri poslanci predlagajo ne zmanjšanje, ampak dodatno povečanje uporabe premoga z načrti o odprtju novega rudnika? Tudi temeljna listina Pozitivne Slovenije z naslovom »Slovenija 2020« se zavzema za zeleni, zdravi in na znanju temelječi razvoj. Nov rudnik premoga in z njim povezana termoelektrarna sta nesprejemljiv odmik od tega programa.

Če je Slovenija odgovorna in pametna država, ne potrebuje novih rudnikov premoga in termoelektrarn, kjer naj bi ta premog kurili. Zelena knjiga Evropske komisije o podnebni in energetski politiki do leta 2030 predvideva 40% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do ciljnega leta. So poslanci v svojem predlogu upoštevali trende razvoja evropske energetske in podnebne politike? Imajo načrt, kako jim bo Slovenija sledila, če bo poleg termoelektrarne Šoštanj odpirala še en rudnik premoga in z njim povezano termoelektrarno?

Pobudniki trdijo, da bi projekt novega rudnika premoga »pomenil novo razvojno priložnost za regijo«. Trendi v naprednih državah dokazujejo prav nasprotno, saj je preobrazba energetskega sektorja v večjo učinkovitost s prehodom na obnovljive vire vodilna usmeritev in gospodarska priložnost. Programi Zelenega razvojnega preboja bi po strokovnih ocenah Sloveniji do leta 2030 prinesli med 50.000 in 60.000 kakovostnih delovnih mest. Hkrati je premogovna industrija za zdravje lokalnega prebivalstva ena izmed najbolj škodljivih dejavnosti, kar jih obstaja. Zagovarjanje novega rudnika v imenu koristi lokalne skupnosti je enostavno nemoralno.

Če poslanci resnično želijo delovati v korist skupnosti, ki jo zastopajo, in države v celoti, naj zagovarjajo razvojne projekte, ki so v skladu s razumnim in trajnostnim razvojem Slovenije. Nov rudnik premoga in z njim povezana termoelektrarna to brez dvoma nista.

Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj

Kontakt:
Nina Tome, koordinatorka mreže
nina.tome@umanotera.org
05 907 13 34, www.planbzaslovenijo.si

V vednost:

• poslanke in poslanci Državnega zbora RS
• mediji

mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS in Pozitivne Slovenije
Samo Omerzel, minister za infrastrukturo in prostor
mag. Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje
dr. Robert Golob, podpredsednik Pozitivne Slovenije
mag. Barbara Žgajner Tavš, poslanka Pozitivne Slovenije
Jože Velikonja, poslanec Pozitivne Slovenije
Blaž Košorok, generalni direktor HSE