Manko ukrepov preprečevanja odpadkov v občinah na poti do nič odpadkov
ponedeljek, 1. avgust 2016 @ 13:20 CEST
Uporabnik: Sonce
Ob vstopu v Zero Waste mrežo občine sprejmejo ustrezne načrte, cilje in ukrepe, s katerimi nameravajo te cilje doseči. Del načrta je tudi najmanj eno letno srečanje Zero Waste odbora ter posredovanje letnega poročila o tem, kako občina napreduje proti zastavljenim ciljem. V letu 2015 so vse občine povečale deleže ločenega zbiranja in znižale količine mešanih ostankov, a so vse tudi zabeležile povečanje količin nastalih odpadkov. Mestna občina Ljubljana ni oddala letnega poročila in Zero Waste odbor se ni sestal niti enkrat, zato je edina slovenska občina na poti do družbe brez odpadkov z rumeno oznako.
Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica Glede na vrednosti kazalnikov, ki nam jih je posredovalo Komunalno podjetje Vrhnika, so občine uspele povečati ločeno zbiranje iz 76,13 odstotkov (ob vstopu v mrežo Zero Waste) na 80,58 odstotkov v letu 2015. Za 14,46 kg se je znižala količina mešanih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa občine beležijo 3,74 kg na prebivalca več nastalih odpadkov.
Občine načrtujejo povečanje obsega aktivnosti pri izobraževanju otrok in mladine, urejanje in opremo trgovine za prodajo rabljenih predmetov, opremo delavnice za pripravo predmetov za prodajo (popravila različnih predmetov in njihovo preoblikovanje), pripravo in izvajanje programa, povezanega s krožnim gospodarstvom (les in gradbeni odpadki), načrt za pomoč starejšim občanom ter programe medgeneracijskega sodelovanja in samooskrbe.
Številni cilji in ukrepi so vključeni v projekt Depo, ki si prizadeva za ponovno uporabo rabljenih predmetov in vse tiste dejavnosti, ki so povezane s trajnostnim razvojem in potrebami lokalne skupnosti. Ustvarja prihodke, ki zagotavljajo 80 odstotkov pokrivanja plač iz lastne dejavnosti, kar je eden od pomembnih ciljev Zero Waste koncepta: ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest.
Občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer so v letu 2015 izpolnile vse formalne zahteve: organizirale so srečanje Zero Waste odbora in oddale skupno poročilo za leto 2015. Zato so bile vse tri občine označene z zeleno.
Bled in Gorje Glede na vrednosti kazalnikov, ki nam jih je posredovalo podjetje Infrastruktura Bled, je občina Bled uspela povečati ločeno zbiranje iz 64 odstotkov (ob vstopu v mrežo Zero Waste) na 69,5 odstotkov v letu 2015. Za 22 kg se je znižala količina mešanih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa občina beleži 6 kg na prebivalca več nastalih odpadkov.
Občina Gorje je uspela povečati ločeno zbiranje iz 64 odstotkov v letu 2014 na 76,1 odstotkov v letu 2015. Za 25 kg se je znižala količina mešanih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa občina beleži 9 kg na prebivalca več nastalih odpadkov.
Občini sta v letu 2015 povečali obseg odvoza odpadne embalaže in mešanih odpadkov ter biološko razgradljivih odpadkov uporabnikov, ki niso gospodinjstva. Potekalo je izobraževanje v osnovnih šolah in promocija kompostiranja doma in spodbujanje ločenega zbiranja posameznih vrst odpadkov. Posebej je potekalo tudi osveščanje o uporabi pralnih plenic ter vrečk za večkratno uporabo in drugih načinih preprečevanja odpadkov. Komunalno podjetje je pričelo z analizo mešanih ostankov odpadkov v hotelih in gospodinjstvih.
Občini Bled in Gorje sta v letu 2015 izpolnili vse formalne zahteve: organizirali sta srečanje Zero Waste odbora in oddali poročilo za leto 2015. Zato sta bili občini označeni z zeleno.
Ljubljana Glede na vrednosti kazalnikov, ki nam jih je posredovalo podjetje Snaga Ljubljana, je MOL uspela povečati ločeno zbiranje iz 57 odstotkov (ob vstopu v mrežo Zero Waste) na 63 odstotkov v letu 2015. Za 13 kg se je znižala količina mešanih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa Ljubljana beleži 13 kg na prebivalca več nastalih odpadkov.
Konec leta 2015 je MOL zaključila nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki, kar je pomemben projekt ne le za Ljubljano, pač pa tudi za regijo in vse občine, ki so se mu priključile. Naprave za mehansko biološko obdelavo mešanih odpadkov so korak k boljšemu ravnanju z njimi, vendar pa je v duhu Zero Waste potrebno zagotoviti, da se v teh postopkih čim več dodatnih materialov preusmeri v recikliranje in ne v proizvodnjo sekundarnega goriva za sežig ali sosežig. Zero Waste namreč ne vključuje energetske predelave odpadkov.
Zato Zero Waste Europe predlaga, da Mestna občina Ljubljana sprejme ukrepe za nadgradnjo tistega dela Regijskega centra, ki je usmerjen v proizvodnjo sekundarnega goriva iz lahke frakcije (RDF) tako, da bo omogočal izločanje dodatnih materialov za recikliranje. Predlaga še, da nabor teh ukrepov in terminski načrt občina posreduje nacionalni organizaciji in Zero Waste Europe.
Mestna občina Ljubljana oziroma podjetje Snaga Ljubljana v letu 2015 ni izpolnila dveh formalnih zahtev: ni organizirala srečanja Zero Waste odbora in ni oddala poročila za leto 2015. Zato je bila občinaoznačena z rumeno.
Kako poteka ocenjevanje in kaj pomenijo oznake Organizaciji Zero Waste Slovenija (Ekologi brez meja) in Zero Waste Europe vsako leto ocenita poročila slovenskih občin o njihovem napredku na področju ravnanja z odpadki. Ocena vsebuje formalni del obveznosti občine (poročilo in srečanja Zero Waste odbora), kot tudi njen napredek glede izvedenih ukrepov in rezultatov, merjenih preko treh kazalnikov (količina nastalih odpadkov na prebivalca, delež ločenega zbiranja in količina mešanih ostankov odpadkov).
Končna ocena je označena:
zeleno (občina izpolnjuje formalne zahteve in kazalniki kažejo, da napreduje s smeri družbe brez odpadkov)
rumeno (občina ne izpolnjuje formalnih zahtev ali ne napreduje v smeri družbe brez odpadkov – po dveh zaporednih rumenih ocenah, občina prejme rdečo oznako ),
rdeče (občina ne izpolnjuje formalnih zahtev in ne napreduje v smeri družbe brez odpadkov, zato je izključena iz članstva v Zero Waste mreži na nacionalni in evropski ravni).
Ob vstopu v Zero Waste mrežo občine sprejmejo ustrezne načrte, cilje in ukrepe, s katerimi nameravajo te cilje doseči. Del načrta je tudi najmanj eno letno srečanje Zero Waste odbora ter posredovanje letnega poročila o tem, kako občina napreduje proti zastavljenim ciljem. V letu 2015 so vse občine povečale deleže ločenega zbiranja in znižale količine mešanih ostankov, a so vse tudi zabeležile povečanje količin nastalih odpadkov. Mestna občina Ljubljana ni oddala letnega poročila in Zero Waste odbor se ni sestal niti enkrat, zato je edina slovenska občina na poti do družbe brez odpadkov z rumeno oznako.
