Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Noc_Carovnic_Izrezljane_Buce_Balkon_Okno

Jedilne buče na mizi za noč čarovnic nedelja, 26. oktober 2008 @ 05:02 CET Uporabnik: Sonce 31. oktober je vse bližje in takrat je čas, da velike, lepo izrezljane rumene buče postavite na mize, okenske police, balkone, v njih prižgete svečke in tako odženete zlobne duhove. Buč je kar od 750 do 850 vrst in se razprostirajo po celem svetu. So navdih za raznovrstne, ekonomične jedi tako za gurmane, kot za tiste na dieti. Za noč med zadnjim oktobrom in prvim novembrom velja, da svetu vladajo čarovnice na metlah in strašni duhovi. Nihče se jih ne boji, saj je noč čarovnic. Takrat zaživijo maske in zasvetijo okrašene buče. Noč čarovnic je predvečer Dneva mrtvih in izvira iz keltskega praznika novega leta, ki se je začel prav v tem dnevu, vsaj tako je bilo znano v 5. stoletju pred našim štetjem. Simbolično so najprej ugašali, nato pa prižigali nove ognje, tako na druidskih, kot na domačih ognjiščih, noč pa je bila nemenjena dušam mrtvih, da se vrnejo na naš svet in se ogrejejo na domačih ognjiščih. Da bi privabili dobre duhove, so ljudje puščali hrano, da bi odgnali slabe, pa so si nadeli strašne maske. Ko je Velika Britanija v 1. stoletju postala rimska provinca, so se rimska in keltska verovanja križala. V rimskem verovanju je na Dan mrtvih črni bog Samain zavladal svetu. Ubil je boga Sonca, Pomono, ki simbolizira jabolka, pa je odvedel v podzemlje, kjer do pomladi bedi nad dušami mrtvih, mirujočimi semeni in živalmi, ki spijo. Takrat se simbolično gasijo in ponovno prižigajo ognji. V začetku 9. stoletja je krščanska cerkev prepovedala keltski poganski običaj, obdržala pa je Dan mrtvih. Slavljenje novega leta se je tako zamaknilo, katoliška cerkev pa 1. november označuje kot Dan svetih, 2. november pa Dušni dan. 1840. so irski emigranti v Novi Angliji oživljali običaje iz Starega sveta, ko so se odselili v novega. Današnji Halloween je pravzaprav Hallowed Eve ali Sveta Eva. Čeprav odgovarja poganskim običajem in katoliškemu Dnevu mrtvih, se od njiju pomembno razlikuje, saj se v Ameriki, od kjer se je tudi razširil po svetu, slavi predvsem kot maškarada. Včasih sta se dolbila repa in krompir, zdaj pa se dolbejo buče in se krasijo s svečami, manj kot varuhi domov in bolj kot efektna dekoracija. Današnja Noč čarovnic je šaljiv in radosten običaj brez pridiha onostranstva. Kupujejo se maske in ogromne količine buč. Ker je prav jesen njihov čas, se na mizah znajdejo tudi v obliki jedi. Buča je daljna sorodnica lubenic, melon in kumar. Med mnogimi vrstami, so nekatere jedilne, druge pa zgolj okrasne. Večinoma se kuhajo, pečejo, kisajo, uporabljajo kot nadev in predelujejo v namaze in marmelade. En najvažnejših proizvodov je bučno olje. Najbolj vredno je olje v surovih semenih in tisto, ki je nastalo s hladnim prešanjem. Vsebuje esencialne maščobne kisline. Buče so hranljive in dobrodošle v mrzlih zimskih mesecih. Lahko jih zamrznete. Buče so dober izvor beta-karotena, vlaknin, magnezija, kalija, vtiamina C in folne kisline. Semena pomagajo pri razdraženem mehurju in problemih s prostato. In še najpomembnejše: kako izbrati pravo bučo za izrezovanje? Bučo potrkajte. Zrela, votlo zveneča buča bo bolj pripročna za dolbljenje. Prepričajte se, da nima mehkih področji in da ima vsaj eno gladko stran za izrezovanje. Bučino zdravje izraža močan, dobro pritrjen pecelj. Najlažje je delati s srednje veliko bučo. Pomembna je stabilnost buče. Izberite bučo, ki ima ravno dno, saj bo le taka stala na mestu. Ideje za izrezovanje buč se nahajajo tukaj. Vir: lifestyle.enaa.com Komentarji (0) www.pozitivke.net