Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/NiVseenoKjeTrosimoSvojDenar

O denarju 1.: Ni vseeno, kje trošimo svoj denar torek, 31. januar 2006 @ 05:22 CET Uporabnik: Marjana Zdaj sem v Angliji že skoraj pet mesecev. Življenje tukaj se zdi drugačno kot v Sloveniji, v časopisih dnevno beremo o globalnem segrevanju, ohranjanju vrst, ki izumirajo, 'poštenem' trgu (fair trade, za razliko od prostega trga, free trade), organsko pridelani hrani ter pomembnosti ohranjanja in spodbujanja lokalne ekonomije… in praktično vsi ljudje, ki jih srečujem, se teh problemov zavedajo in se po svojih najboljših močeh trudijo živeti čimbolj ozaveščeno. Ko občasno odprem spletno Delo, me začudi da minejo celi dnevi ne da bi v Sloveniji omenili katerokoli od teh tem. Res, da naša lepa dežela ni tako ogrožena, imamo še ogromno naravnega okolja, gozdov, kmetijska pridelava ni pretirano industrializirana, tudi življenjski standard je za večino ljudi zadovoljiv. A tudi Slovenija je na poti potrošništva in vedno bolj izpostavljena nevarnostim globalnega trga. Pred par meseci mi je nekaj prijateljev v svojih emailih omenilo norijo, ki jo je sprožilo odprtje številnih trgovin nove mreže Hofer v Sloveniji. Tukaj nam ponujajo v premislek drug pogled - pomembnost vračanja poudarka na lokalno raven. Ni pomembno samo to, koliko denarja je v naši deželi ali kraju; vprašanje je, kam teče, kdo ga prejme ter ali ostane v skupnosti in ji pomaga delovati. Denar, ki kroži lokalno, je kot kri, ki pomaga ohranjati lokalno skupnost. Denar, zaslužen v eni trgovinici, je porabljen v drugi, kjer spet predstavlja zaslužek, le-ta je potrošen v naslednji in tako naprej. V ekonomiji je učinek znan kot lokalni multiplikator. V zgornjem primeru je multiplikator 3, ista količina denarja je omogočila zaslužek in preživetje trem ljudem v istem kraju. Supermarketi po drugi strani črpajo lokalno skupnost, večina denarja odteka neposredno na bančne račune v tujini. Različne študije so pokazale zanimive rezultate. V zelo odvisnih skupnostih, kot so recimo indijanski rezervati v ZDA so ugotovili, da 75% denarja odteče iz skupnosti v roku 48 ur - za plačilo storitev izven skupnosti ali za nakupe v supermarketih, od koder denar odteka v oddaljeno centralo trgovske mreže. Ste se kdaj vprašali, kje konča denar, ki ste ga potrošili za svoj nakup? Ali pomaga ohranjati življenje v vašem kraju, v naši lepi deželi? Ali pa odteka v tujino, na bančne račune veletrgovin, od česar ima profit nekaj ljudi, ki jih niti najmanj ne zanima kvaliteta življenja v vasicah, iz katerih denar priteka k njim? Mogoče ni v naši moči vplivati, koliko denarja priteče v našo skupnost. Imamo pa možnost da se vsaj do neke mere odločimo, kam bo odtekel od nas. Vsak tolar šteje. Več o tej temi si lahko preberete v angleščini na strani, ki jo je pripravila New Economics Foundation: http://www.pluggingtheleaks.org/ Viri: The Little Money Book; David Boyle http://en.wikipedia.org/wiki/Multiplier_effect http://www.neweconomics.org Komentarji (14) www.pozitivke.net