26. Aprila bomo obeležili 29 obletnico nesreče v jedrskem reaktorju v Černobilu. Posledice nesreče so prisotne še danes. Tveganje, da se nesreča zgodi znova, ni izključeno, Ukrajina pa ga še načrtno povečuje. Trenutno Ukrajina namreč podaljšuje življenjsko dobo vsem svojim jedrskim elektrarnam, obratovanje jedrskih reaktorjev čez prvotno načrtovano dobo pa zmanjšuje varnost in povečuje tveganje nesreč.

Ukrajina ima danes 15 delujočih jedrskih reaktorjev. Kljub resnim pomislekom o njihovi varnosti, Ukrajina pod krinko nadgradnje varnosti jedrskih elektrarn načrtuje podaljšanje življenjske dobe vsem reaktorjem. Za dva od njih (Rivne 1 in 2) je obratovalno dovoljenje že podaljšala za 20 let. Odločitev, ki ima lahko resne, tudi čezmejne, posledice na okolje in zdravje ljudi, je bila sprejeta brez ustrezne presoje vplivov na okolje. Še dvema reaktorjema se načrtovana življenjska doba izteče v letošnjem letu in tudi v tem primeru presoja vplivov na okolje ni predvidena.

Tomislav Tkalec, vodja programa Energija pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj, ob tem izpostavlja: “Jedrske elektrarne lahko povzročijo resne okoljske in zdravstvene vplive ne le znotraj ene države temveč daleč čez meje. To je znano dejstvo, ki temelji na preteklih izkušnjah z jedrskimi katastrofami, kot sta bili nesreči v Černobilu ali *censored*ušimi. Staranje reaktorjev predstavlja povečano nevarnost za nesreče z radioaktivnimi izpusti, saj se navkljub posodobitvam splošno stanje in s tem varnost jedrskih reaktorjev s starostjo poslabšuje.”

Ker ima lahko podaljševanje življenjske dobe ukrajinskih reaktorjev dramatične posledice na sosednje in druge EU države, nevladne organizacije iz Bolgarije, Romunije, Madžarske, Slovaške in Slovenije svoje vlade pozivajo, da javnosti omogočijo sodelovanje v čezmejni presoji vplivov na okolje za omenjeni program.V Sloveniji je Focus na Ministrstvo za okolje in prostor naslovil poziv [1], da izkoristi možnost Konvencije o čezmejni presoji vplivov na okolje (Espoo konvencija) in Ukrajino zaprosi za posredovanje informacij o programu podaljševanja življenjske dobe reaktorjev. Tako bi lahko slovenska javnost dobila možnost, da se opredeli do tveganj, ki jih prinaša podaljšanje življenjske dobe ukrajinskih jedrskih reaktorjev.

Projekt podaljševanja življenjske dobe ukrajinskih jedrskih reaktorjev finančno podpirata Euratom in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), vsaka s 300 milijoni EUR posojila. Zato nevladne organizacije tudi EBRD in Evropsko komisijo pozivajo k spoštovanju pravic EU državljanov v projektih, ki so podprti z evropskim javnim denarjem. S pismom [2] je Focus opozoril na ta problem tudi Ministrstvo za finance, ki zastopa stališča Slovenije v organih EBRD in do Evropske komisije.

“Niti okoljsko, niti finančno ministrstvo se na naša opozorila in pozive še nista odzvala”, pojasnjuje Tkalec in dodaja: “Upamo, da razlog za neodziv ni povezan z načrtovanjem podaljševanja življenjske dobe reaktorja v Krškem, ki tudi pri nas poteka mimo sodelovanja javnosti.”

Slovenija namreč že dolgo časa mimo javnosti načrtuje podaljšanje življenjske dobe reaktorja v Krškem za 50 % oz. za 20 let. Javne razprave o podaljšanju življenjske dobe ni bilo, odločitve pa se sprejemajo [3].

***

DODATNE INFORMACIJE:
Kratka informacija o programu nadgradnje jedrskih reaktorjev v Ukrajini je na voljo tukaj: http://www.focus.si/files/briefing_UE_nukes.pdf

OBVESTILO MEDIJEM
Tomislav Tkalec bo v imenu Focusa med 24.4.-1.5.2015 na terenskem obisku v Ukrajini. Obisk poteka v okviru projekta Financiranje za razvoj [4]. O obisku bo poročal preko bloga.

Opombe:
[1] http://www.focus.si/files/MOP_Espoo_UE_jedrska.pdf
[2] http://www.focus.si/files/MF_EBRD_UE_jedrska.pdf
[3] http://www.nek.si/sl/novinarsko_sredisce/novice/158/
, http://www.eposavje.com/gospodarstvo/nek/19599-podaljsanje-dobe-do-leta-2043.html
[4] http://www.focus.si/index.php?node=25&id=1521

Focus, društvo za sonaraven razvoj, je samostojna, nevladna, nepolitična in nepridobitna okoljska organizacija, ki od 2003 deluje na področju podnebnih sprememb. Od leta 2009 ima status društva, ki deluje v javnem interesu. Društvo Focus osredotoča svoje delo na teme podnebje, energija, mobilnost ter globalna odgovornost in potrošnja. S svojim delom in zgledom želijo pokazati, da je lahko vsak od nas okoljsko in družbeno odgovoren.